Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Šolska reforma v Avstriji in predvolilni čas, kako porabske Slovence doživlja Andreja Korpič, poklon rojaku, slikarju Janku Ambrožu Testenu - hrvaškemu Chagallu
V Kanalski dolini, na severovzhodu sosednje Furlanije Julijske krajine, kjer z Italijani, Furlani in Nemci živijo tudi pripadniki slovenske narodne skupnosti, se je za nekaj manj kot 260 otrok novo šolsko leto začelo brez pouka slovenskega jezika. Otroci, njihovi starši in učitelji, pa tudi v organiziranih narodnostnih vrstah, so zaskrbljeni in jezni hkrati in terjajo odgovore. Kaj se je zgodilo?
Mirjam Muženič se je najprej ustavila v Ukvah, na županstvu občine Naborjet Ovčja vas, kjer službuje Ana Wedam, predsednica združenja Don Mario Černet. To društvo je namreč po ukinitvi Gorske skupnosti minulo leto vskočilo z denarjem za plačilo učiteljice slovenskega jezika v štirih vrtcih in treh osnovnih šolah Kanalske doline. Kot pravi predsednica, so, ko so videli, da bodo ostali brez pouka slovenščine, prevzeli odgovornost in učiteljici zagotovili, da bo dobila denar. Toda njihovo kulturno društvo nima dovolj denarja za plačilo učiteljice za celo leto, pojasnjuje Ana Wedam.
»Prosili smo za 30.000 evrov in do zdaj še nimamo nobenega odgovora, ne za lani ne za letos.«
Dolgoletni, priljubljeni učiteljici slovenskega jezika Almi Hlede, ki je lani slovenščino poučevala 283 otrok, dolgujejo plačilo za zadnje štiri mesece lanskega šolskega leta. Zapleta ne more razumeti, pravi:
»Grozno mi je, kako bo v tem šolskem letu. Nezaslišano, nepojmljivo,…Če smo hodili zadnjih 18 let korak za korakom naprej, gremo zdaj dva koraka nazaj.«
Predstavnik staršev Jure Prešeren, ki ima šoloobvezni hčerki, stari 6 in 11 let, pravi, da pri njih doma govorijo slovensko, tako da ni bilo težav:
»Ko srečujem druge starše, ki niso Slovenci, so Italijani, vidim, da so navdušeni, da se njihovi otroci učijo slovenskega jezika. Ker smo na tromeji, kjer se stikajo slovenski, latinski in germanski jeziki, bi bilo škoda, da bi govorili samo italijansko in nemško, ne pa slovensko. Saj je to zelo pomembno, tako iz gospodarskega kot kulturnega vidika.«
In kako zaplet komentira Gianni Torrenti, član vlade Furlanije Julijske krajine, zadolžen za narodnostna vprašanja?
Nekdanja Gorska skupnost je za pouk slovenskega jezika letno nakazovala od 12 do 15.000 evrov, medobčinska zveza, ki je naslednica, pa te obveznosti ni prevzela, pravi.
»Na zadnji seji deželne posvetovalne komisije za Slovence smo prebrali prošnjo združenja Černet in kulturnega središča Planika za 50.000 evrov. Prošnje nismo zavrnili. Prosilca smo le zaprosili za natančen program pouka in načrtovane stroške, da bi razumeli, zakaj tolikšno zvišanje vsote. Verjetno je predvidljivo, vendar v prošnji to ni bilo utemeljeno.«
Sodeč po povedanem, morata zdaj pobudnika v Trstu dopolniti svojo prošnjo. Ali se bo potem lahko začel pouk slovenskega jezika, pa bomo spremljali tudi v Sotočjih.
Rojaki na avstrijskem Koroškem so zadovoljni z vpisom v dvojezične ljudske šole, saj zanimanje še naprej narašča. Kaj pa prinaša lani sprejeta reforma splošnega šolstva in kako predvolilni čas vpliva na uveljavitev načrtovanih sprememb. O tem se pogovarjamo s Sabino Sandrieser, vodjo oddelka za manjšinsko šolstvo pri koroškem deželnem šolskem svetu, ki ga tudi čakajo spremembe.
Gostimo Andrejo Korpič, Prekmurko, ki bo rojakom v Porabju pomagala pri organizaciji kulturnih dogodkov in povezovanju s Slovenijo. Porabščina ji, pravi, ne dela težav, saj prihaja z Goričkega, ima pa tudi močne porabske korenine. Pri madžarščini pa pri Zvezi Slovencev na Madžarskem, kjer so jo zaposlili avgusta letos, ne morejo računati, saj je ne obvlada. Tudi ona opaža, da se porabski jezik govori vse manj ljudi, toda prepričana je, da je prihodnost na mladih rojakih.
V Zagrebu živeči rojaki so kulturno sezono začeli na Rabu, z okroglo mizo in predstavitvijo monografije o frančiškanu Janku Ambrožu Testenu, likovnem samorastniku, rojenem v Loki pri Mengšu leta 1897. Umetnik z izjemno in samosvojo likovno govorico velja za enega izmed najzanimivejših slikarjev na Hrvaškem, zato ga imenujejo tudi hrvaški Chagall.
Posvetili so mu tri monografije in v Kamporju na Rabu, kjer je plodovito ustvarjal v tretjem življenjskem obdobju, posneli film. Frančiškana in slikarja, ki je umrl 1984 v Zadru, je “odkril” akademik Tonko Maroević, v cerkvi sv. Evfemije na Rabu pa je od leta 1989 na ogled stalna zbirka njegovih del. Marjani Mirković je več o tem povedala tajnica Sveta slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb, Agata Klinar Medaković.
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Šolska reforma v Avstriji in predvolilni čas, kako porabske Slovence doživlja Andreja Korpič, poklon rojaku, slikarju Janku Ambrožu Testenu - hrvaškemu Chagallu
V Kanalski dolini, na severovzhodu sosednje Furlanije Julijske krajine, kjer z Italijani, Furlani in Nemci živijo tudi pripadniki slovenske narodne skupnosti, se je za nekaj manj kot 260 otrok novo šolsko leto začelo brez pouka slovenskega jezika. Otroci, njihovi starši in učitelji, pa tudi v organiziranih narodnostnih vrstah, so zaskrbljeni in jezni hkrati in terjajo odgovore. Kaj se je zgodilo?
Mirjam Muženič se je najprej ustavila v Ukvah, na županstvu občine Naborjet Ovčja vas, kjer službuje Ana Wedam, predsednica združenja Don Mario Černet. To društvo je namreč po ukinitvi Gorske skupnosti minulo leto vskočilo z denarjem za plačilo učiteljice slovenskega jezika v štirih vrtcih in treh osnovnih šolah Kanalske doline. Kot pravi predsednica, so, ko so videli, da bodo ostali brez pouka slovenščine, prevzeli odgovornost in učiteljici zagotovili, da bo dobila denar. Toda njihovo kulturno društvo nima dovolj denarja za plačilo učiteljice za celo leto, pojasnjuje Ana Wedam.
»Prosili smo za 30.000 evrov in do zdaj še nimamo nobenega odgovora, ne za lani ne za letos.«
Dolgoletni, priljubljeni učiteljici slovenskega jezika Almi Hlede, ki je lani slovenščino poučevala 283 otrok, dolgujejo plačilo za zadnje štiri mesece lanskega šolskega leta. Zapleta ne more razumeti, pravi:
»Grozno mi je, kako bo v tem šolskem letu. Nezaslišano, nepojmljivo,…Če smo hodili zadnjih 18 let korak za korakom naprej, gremo zdaj dva koraka nazaj.«
Predstavnik staršev Jure Prešeren, ki ima šoloobvezni hčerki, stari 6 in 11 let, pravi, da pri njih doma govorijo slovensko, tako da ni bilo težav:
»Ko srečujem druge starše, ki niso Slovenci, so Italijani, vidim, da so navdušeni, da se njihovi otroci učijo slovenskega jezika. Ker smo na tromeji, kjer se stikajo slovenski, latinski in germanski jeziki, bi bilo škoda, da bi govorili samo italijansko in nemško, ne pa slovensko. Saj je to zelo pomembno, tako iz gospodarskega kot kulturnega vidika.«
In kako zaplet komentira Gianni Torrenti, član vlade Furlanije Julijske krajine, zadolžen za narodnostna vprašanja?
Nekdanja Gorska skupnost je za pouk slovenskega jezika letno nakazovala od 12 do 15.000 evrov, medobčinska zveza, ki je naslednica, pa te obveznosti ni prevzela, pravi.
»Na zadnji seji deželne posvetovalne komisije za Slovence smo prebrali prošnjo združenja Černet in kulturnega središča Planika za 50.000 evrov. Prošnje nismo zavrnili. Prosilca smo le zaprosili za natančen program pouka in načrtovane stroške, da bi razumeli, zakaj tolikšno zvišanje vsote. Verjetno je predvidljivo, vendar v prošnji to ni bilo utemeljeno.«
Sodeč po povedanem, morata zdaj pobudnika v Trstu dopolniti svojo prošnjo. Ali se bo potem lahko začel pouk slovenskega jezika, pa bomo spremljali tudi v Sotočjih.
Rojaki na avstrijskem Koroškem so zadovoljni z vpisom v dvojezične ljudske šole, saj zanimanje še naprej narašča. Kaj pa prinaša lani sprejeta reforma splošnega šolstva in kako predvolilni čas vpliva na uveljavitev načrtovanih sprememb. O tem se pogovarjamo s Sabino Sandrieser, vodjo oddelka za manjšinsko šolstvo pri koroškem deželnem šolskem svetu, ki ga tudi čakajo spremembe.
Gostimo Andrejo Korpič, Prekmurko, ki bo rojakom v Porabju pomagala pri organizaciji kulturnih dogodkov in povezovanju s Slovenijo. Porabščina ji, pravi, ne dela težav, saj prihaja z Goričkega, ima pa tudi močne porabske korenine. Pri madžarščini pa pri Zvezi Slovencev na Madžarskem, kjer so jo zaposlili avgusta letos, ne morejo računati, saj je ne obvlada. Tudi ona opaža, da se porabski jezik govori vse manj ljudi, toda prepričana je, da je prihodnost na mladih rojakih.
V Zagrebu živeči rojaki so kulturno sezono začeli na Rabu, z okroglo mizo in predstavitvijo monografije o frančiškanu Janku Ambrožu Testenu, likovnem samorastniku, rojenem v Loki pri Mengšu leta 1897. Umetnik z izjemno in samosvojo likovno govorico velja za enega izmed najzanimivejših slikarjev na Hrvaškem, zato ga imenujejo tudi hrvaški Chagall.
Posvetili so mu tri monografije in v Kamporju na Rabu, kjer je plodovito ustvarjal v tretjem življenjskem obdobju, posneli film. Frančiškana in slikarja, ki je umrl 1984 v Zadru, je “odkril” akademik Tonko Maroević, v cerkvi sv. Evfemije na Rabu pa je od leta 1989 na ogled stalna zbirka njegovih del. Marjani Mirković je več o tem povedala tajnica Sveta slovenske narodne manjšine Mesta Zagreb, Agata Klinar Medaković.
Potem ko sedem let med domačini ni bilo para, ki bi se odločil za poroko na tradicionalen način, so ga zdaj vendarle našli. Etnološka prireditev, ki jo pripravljajo v Repnu na tržaškem Krasu, letos končno bo. Kakšni pa so obeti, da bodo Slovenci tudi v prihodnje imeli svojega predstavnika v italijanskem parlamentu? O tem v pogovoru s senatorko Tatjano Rojc. Sedem zgodb je naslov gradiva za lažje učenje slovenščine v dvojezičnih ljudskih šolah na avstrijskem Koroškem. Pripravilo ga je sedem učiteljic, nekdanjih študentk Pedagoške visoke šole v Celovcu, uporablja pa ga že več kot polovica učencev. Kako do Slovencev v Medžimurski županiji, je vprašanje, na katerega med drugimi išče odgovor Barbara Antolič Vupora, predstavnica Slovencev v sosednji Varaždinski županiji. Do porabskih Slovencev pa je vnovič prišel Mali princ. Tokrat z razstavo knjig, v katerih nastopa, in likovnih del učencev iz Rogaške Slatine. Prislunite!
Učenci dvojezične osnovne šole z Gornjega Senika v Porabju so s svojo radijsko oddajo dokazali, da lahko uspešno soustvarjajo zamejske vsebine. Mlade na avstrijskem Koroškem k dejavni vlogi spodbuja projekt pisanja v slovenskem jeziku - Pisana promlad, ki letos poteka že desetič.Gostimo novo tajnico reške Bazovice Sandro Grudenić, nekdanjo učiteljico slovenskega jezika, ki ji idej ne manjka. Pomembni izzivi so tudi pred podjetji Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Kaj je značilno za ta podjetja, je zanimalo Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta. Kaj so ugotovili? Prisluhnite
Kaj si lahko Slovenci v Avstriji obetajo od nove turkizno zelene vlade? O tem s poslanko Zelenih Olgo Voglauer. Z vodjo Unikuma - kulturnega centra celovške univerze - Emilom Krištofom se pogovarjamo o zaznamovanju 100. obletnice koroškega plebiscita. Letos bo minilo tudi 100 let od požiga Narodnega doma v Trstu. O tem pomembnem simbolu Slovencev v Furlaniji Julijski krajini in njegovi prihodnji usodi razmišlja upokojeni novinar, urednik in publicist Ivo Jevnikar. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Kölleš Kiss pogledamo, kakšne izzive prinaša letošnje leto. Z rojakinjo mlajše generacije z Reke Mihelo Pauman Budanović pa spregovorimo tudi o vključevanju mladih.
»Ko si zadnjič vzameš čas« je naslov pesmi Tonča Feiniga novega albuma, ki ga je ta koroški slovenski glasbenik izdal sredi decembra. Album z naslovom Shine bomo predstavljamo v tokratni oddaji. Vzamemo pa si tudi čas za oceno iztekajočega se leta. Kako zadovoljni so Slovenci v Furlaniji Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? Svojega predstavnika v parlamentu imajo, tako na Dunaju kot v Rimu, nikakršnih zagotovil pa nimajo, da bo tudi v prihodnje tako. Zanima nas, kako uspešni so bili rojaki na Hrvaškem predvsem pri uvajanju pouka slovenščine v šolah hrvaških šolah in kakšen je njihov položaj. O zelo pomembnem razvojnem programu slovenskega Porabja in sodelovanju z drugimi organizacijami pa se pogovarjamo z novim predsednikom krovne Državne slovenske samouprave Karlom Holcem. Prisluhnite!
Na avstrijskem Koroškem pozorno spremljajo napovedi o morebitni izgradnji drugega bloka krške nuklearke. O razlogih za nasprotovanje gradnji se pogovarjamo s Štefanom Merkačem, koroškim slovenskim okoljevarstvenikom, ki sodeloval pri pripravi ambicioznega energetskega načrta koroške deželne vlade. Pridružimo se najmlajšim rojakom, ki so na Reki pozdravili Miklavža in popestrili prednovoletno srečanje. Pri založbi Mladika so se poklonili lani umrlemu pisatelju in prevajalcu Alojzu Rebuli ter izdali dokumentarno monografijo o njegovem življenju. Skupaj s člani slavističnega društva Prekmurja, Prlekije in Porabja pa se odpravimo tudi v Monošter. Prisluhnite!
Rojaki na avstrijskem Koroškem so z navdušenjem sprejeli imenovanje Jožeta Marketza za novega krškega škofa. Pridružimo se Miklavžu, ki je v Slovenskem domu v Monoštru razveselil več kot 70 malčkov. Veselo je bilo tudi v reškem vrtcu in osnovni šoli Kozala, ki jo je obiskala Muca copatarica. Predsednica slovenskega društva iz Dubrovnika Tanja Baletić Cizej namreč te dni s svojimi lutkovnimi predstavami navdušuje najmlajše v Kvarnerju in Istri. Porobneje tudi o snemanju BBC-jevega dokumentarnega filma o Borisu Pahorju in peti izdaji knjige Gamsi na plazu Karla Prušnika Gašperja.
O slovenskih zamejskih založbah, odnosu države in pretočnosti ustvarjalne kreativnosti s tržaškim literatom in letošnjim Schwentnerjevim nagrajencem Markom Kravosom. Z ravnatelji treh slovenskih šol iz Furlanije Julijske krajine in z avstrijske Koroške Avstrije o vlogi šole pri oblikovanju manjšinsko dejavnih mladih rojakov. Slovenci na Hrvaškem oblikujejo svojo strategijo in zanima nas, katere so prednostne naloge. Kaj načrtujejo v Sakalovcih v Porabju? Prisluhnite!
Ob 70-letnici delovanja Narodnega sveta koroških Slovencev se z njegovim predsednikom Valentinom Inzkom pogovarjamo o enotnosti, izzivih in mladih. Ti so se zbrali tudi v Ljubljani na letošnjem sklepnem srečanju mreže Alpe Jadran - Maj. Kdo so ti mladi in zakaj se povezujejo, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo Nežo Kravos, predsednico novoustanovljenega društva mladih Slovencev v Italiji - DM+. O pouku slovenščine se pogovarjamo s Ksenjo Klovar Lukarič, novo učiteljico na reški OŠ Kozala, z Martinom Ropošem pa tudi o razvojnem programu slovenskega Porabja, vrednem skoraj 3 milijone evrov. Prisluhnite!
»Spreminjanje perspektive: od konflikta prek dialoga do konsenza« je bil naslov 30. evropskega kongresa narodnih skupnosti, ki ga je v Celovcu pripravil Biro za slovensko narodno skupnost. Ogledamo si premiero plesno-gledališke predstave, ki jo je pripravila mladinska gledališka skupina društva Bilka iz Bilčovsa. V Trstu obiščemo centralni urad za slovenski jezik v Furlaniji Julijski krajini, odprt lani poleti. Gostimo še eno vsestransko dejavno rojakinjo iz Zagreba Marjeto Trkman Kravar, tesno povezano s turizmom, in si v Monoštru ogledamo dela, nastala na tradicionalni 18. likovni koloniji. O razstavi in načrtih za galerijo več v tokratnih Sotočjih. Prisluhnite!
V Zagrebu so proslavili 90-letnico delovanja društva Slovenski dom. Kako slovesno je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji. Z visokim komisarjem OVSE-ja za manjšinska vprašanja Lambertom Zannierom se pogovarjamo o položaju manjšin in njihovem bogastvu. Da je prednost, če si pripadnik manjšine, je prepričan znani tržaški Slovenec Bojan Brezigar. 20 let je življenje rojakov v zamejstvu predstavljal v kolumnah za dnevnik Večer, izbrane pa je zdaj objavil v knjigi Pogled izza meje. Kakšen je ta pogled? V oddaji gostimo tudi raziskovalko pouka slovenščine na novih srednjih šolah v Avstriji Bernardo Volavšek Kuresch in novega predsednika krovne organizacije porabskih Slovencev Karla Holca, ki je prevzel vodenje Državne slovenske samouprave. Kakšen je njegov pogled na slovensko manjšino? Prisluhnite!
Porabski Slovenci so po obisku premiera Marjana Šarca na Madžarskem zadovoljni. Zakaj, lahko slišite v tokratni oddaji. Kakšno vlogo lahko imajo slovenska zamejska gospodarska združenja v spreminjajočem se globalnem gospodarstvu? O tem več v pogovoru z goriškim rojakom Robertom Frandoličem, predsednikom Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, in Benjaminom Wakounigom, predsednikom Slovenske gospodarske zveze iz Celovca. O začetkih pouka slovenskega jezika na reški osnovni šoli Pećine pripoveduje nekdanja ravnateljica Irena Margan. Leta 2006 je začela s prostovoljnim poučevanjem svojega maternega jezika, zdaj pouk slovenščine v okviru hrvaške zakonodaje poteka že deseto leto. V Trstu pa se odpravimo po sledeh Primoža Trubarja. Prisluhnite
Dolgoletna predsednika krovnih slovenskih zamejskih organizacij Marjan Sturm in Rudi Pavšič sta bila za svoje delo in neprecenljiv prispevek k medkulturnem dialogu odlikovana z redom za zasluge. Kaj počneta in kako ocenjujeta trenutno dogajanje, nas zanima v tokratni oddaji. Slovensko kulturno društvo Rož je za svoje odmevno delo dobilo visoko avstrijsko odlikovanje. Kaj pomeni takšno priznanje, se pogovarjamo z režiserjem Marjanom Štikarjem, ki vedno znova poskrbi, da se o njihovem delu govori. V Zagrebu so se pred 90-letnico Slovenskega doma z biografijo poklonili ustanovitelju Franu Zavrniku in z razstavo gledališčniku Hinku Nučiču, na Reki pa so slovesno zaznamovali 10-letnico pouka slovenščine v osnovni šoli Pećine. Bolje pa lahko spoznate tudi mladega porabskega Slovenca Szabolcsa Andrejka, ki je delo našel v Murski Soboti. Prisluhnite!
Kaj so porabskim Slovencem prinesle lokalne in manjšinske volitve na Madžarskem? Cikcak po Šmihelu pri Pliberku ob koncu praznovanja 40-letnice lutkarstva in 20-letnice festivala Cikl Cakl. Z Miho Vavtijem spregovorimo o bližajoči se 30-letnici šmihelskega New Times Bigbanda, pomenu glasbene dejavnosti in težavah z njegovim financiranjem. Ogledamo si premiero predstave Krčmarica Mirandolina v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Več lahko slišite o filmskem festivalu Poklon viziji, ki je potekal v kar 7 mestih v Sloveniji in Italiji. Gostimo pa tudi Vasiljko Tovarloža, dolgoletno in aktivno članico društva Slovenski dom v Zagrebu.
Po dveh letih vnovič seja sveta vlade za Slovence v zamejstvu, kaj se dogaja v Italiji - od slovenske narodne skupnosti do Južnih Tirolcev, Avstrija 100 let po senžermenski mirovni pogodbi, rojaki iz Zagreba so se z razstavo spomnili športne legende Leona Štuklja, pomembna vloga slovenskih zamejskih knjižnic. Prisluhnite!
Z vodjo koroških Zelenih Olgo Voglauer se po velikem uspehu na avstrijskih parlamentarnih volitvah pogovarjamo o nadaljevanju njene politične kariere na Dunaju. Pridružimo se Slovencem na Hrvaškem, ki so svoje redno letno srečanje tokrat pripravili v osrednji Istri. Ob začetku novega študijskega leta se pogovarjamo z reško rojakinjo Katjo Grubiša, ki nadaljuje študij komunikologije na Fakulteti za družbene vede.V Števanovcih pa si ogledamo novi predstavi porabske slovenske gledališke družine Nindrik Indrik in Dua Fodor.
Kaj si lahko po parlamentarnih volitvah v Avstriji obeta tam živeča slovenska narodna skupnost, sprašujemo koroškega slovenskega novinarja Janka Kulmescha. Gostimo znanega prekmurskega gledališkega ustvarjalca Milivoja Mikija Roša, tesno povezanega s porabskimi Slovenci in filmom Oroslan. Ustavimo se na Reki, kjer so se z razstavo Zadnji pričevalci poklonili tudi zaprtim v italijanskem fašističnem taborišču Kampor na Rabu. Koliko pa je zamejska tematika prisotna v slovenskih učnih načrtih? Premalo, ugotavljajo raziskovalci. Prisluhnite!
Ustavimo se v Trstu na 4. Slofestu – festivalu ustvarjalnosti slovenske narodne skupnosti, ki želi postati tudi most med manjšino in večinskim prebivalstvom. V Benečijo nas povabi zvedna 30-letna rojakinja Mariagiulio Pagon, profesorica italijanščine na dvojezični osnovni šoli v Špetru, na Gornjem Seniku pa se pridružimo učencem in učiteljem na obnovljeni dvojezični šoli. Kakšen je odnos pristojnih hrvaških oblasti do manjšinskih jezikov? To je zanimalo tudi člane odbora Sveta Evrope, ki spremlja spoštovanje določil evropske listine o jezikih manjšin. Je slovenščina na Hrvaškem žrtev neurejenih odnosov med državama? Več lahko slišite tudi o gledališko bogati jeseni koroških Slovencev in mednarodnem multimedijskem projektu Podobe pokrajin. Prisluhnite!
Kako je s šolstvom rojakov v Porabju, nas zanima v tokratni oddaji. V zadnjih letih je bilo namreč slišati precej kritik na tudi glede usposobljenosti učiteljev. Zdaj se, kot kaže, razmere vendarle izboljšujejo. Spremembe se obetajo tudi na avstrijskem Koroškem. Začeli so namreč s prenovo učnih načrtov. Tudi tam so namreč učitelji opozarjali, da so prenatrpani. Nika Sommeregger je koroška slovenska režiserka, ki večinoma dela na Dunaju. Vendar bo v novi gledališki sezoni precej časa preživela tudi v Celovcu. Med drugim tudi zaradi predstave v okviru obeleževanja 100.obletnice koroškega plebiscita. Več v tokratni oddaji, ko vas povabimo tudi na izlet v Rezijo.
Tokratno oddajo bo zaznamoval začetek novega šolskega leta pri rojakih v Furlaniji Julijski krajini, na avstrijskem Koroškem in Hrvaškem. Pridružimo se udeležencem prve gledališko koncertne tehnične delavnice v Šentjanžu v Rožu in porabskim Slovencem, ki podpirajo kandidaturo Lendave za Evropsko prestolnico kulture. Računajo, da bo to še okrepilo stike z matično domovino. Pred oktobrskimi lokalnimi volitvami na Madžarskem pa računajo tudi na večje zanimanje rojakov za vpis v volilne imenike. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
Slovenci v Italiji si želijo, da bi bila slovenska državna zastava tudi njihov simbol, pravica do njene javne uporabe pa zapisana črno na belem v pristojnem deželnem zakonu. Toda, eno so želje, drugo pa je realnost. V tokratni oddaji podrobneje o tem, kako je čezmejni projekt, namenjen razvoju etičnega turizma, povezal mlade rojake iz Porabja in Prekmurja. V Ankaranu pa se pridružimo koroških Slovencem, udeležencem tradicionalnih gledaliških delavnic.
Neveljaven email naslov
