Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Kakšne so možnosti, da bi Slovenci iz FJK imeli svojega predstavnika v Rimu, direktor Posojilnice Bank iz Celovca Lorenz Kumer o poslovanju združene banke, strankah in parlamentarnih volitvah v Avstriji, z mladinskimi zamejskimi organizacijami o aktivnejši vlogi mladih rojakov in o beguncih, ki so v letih 1956 in 1957 zbežali z Madžarske tudi v Slovenijo
Potem ko je Italija pod padcu ustavnih reform decembra lani ostala brez funkcionalne volilne zakonodaje, se v parlamentu vnovič začenja razprava o predlogu novega volilnega zakona. Vprašanje, ali bodo Slovenci v Furlaniji Julijski krajini v prihodnje imeli svojega predstavnika v Rimu, pa je spet aktualno.
Zakon 38 iz leta 2001 o zaščiti manjšine predvideva »olajšano« izvolitev Slovenca v rimski parlament. Gre za politično zavezo, ki je ni konkretiziral še noben volilni zakon. Izvolitev dozdajšnjih parlamentarcev je bila odvisna od dobre volje levo sredinskih strank, ki so Slovence uvrščale na blokirane sezname volilnih okrožij v Julijski krajini.
V petek je v parlamentarni ustavni komisiji potekel rok za oddajo dopolnil k zakonu. Svojega je vložila tudi stranka Slovenska skupnost, ki se zavzema za nižji vstopni prag za manjšinske stranke v Furlaniji Julijski krajini. O realnih možnostih za slovensko parlamentarno zastopstvo v Rimu se je Janko Petrovec pogovarjal s poslanko Demokratske stranke Tamaro Blažina in deželnim svetnikom Igorjem Gabrovcem, tajnikom Stranke slovenska skupnost.
Italija je v času zdajšnjega sklica parlamenta dobila nov volilni zakon, tako imenovani Italicum, ki velja samo za volitve v poslansko zbornico. Sprejeli so ga v času vlade nekdanjega premierja Renzija, ki je predvideval, da bodo njegove ustavne spremembe ukinile neposredne volitve v senat. Te so Italijani zavrnili na decembrskem referendumu, zato zdaj volitve v dva domova italijanskega parlamenta urejata dva med seboj neusklajena volilna zakona: stari, pretežno proporcionalni za senatorje, ter novi, dvokrožni večinski Italicum, za poslance.
Po nikoli preizkušenem Italicumu bi bila izvolitev Slovenca v poslansko zbornico skoraj nemogoča, saj temelji na preferenčnih glasovih. Novi zakon, ki ga zdaj čaka parlamentarna razprava, bi povrnil prejšnje možnosti, meni poslanka Tamara Blažina, dvakrat izvoljena v italijanski parlament kot kandidatka Demokratske stranke, ki jo je na listo uvrstila na izvoljivo mesto.
“Zakonski predlog Rosatellum 2.0 predvideva eno-mandatna volilna okrožja in specifično v Furlaniji Julijski krajini (FJK) določa, da mora biti eno od volilnih okrožij “pisano na kožo” manjšine, skladno tudi z zaščitnim zakonom 38/2001. Vprašanje pa je, ali bo možno ta zakonski predlog pripeljati do konca in se ne bo zgodilo tako kot se je pri prejšnjemu, ki je padel.”
Predlog zakona znova predvideva tako imenovano Bratinovo volilno okrožje, v katerem bi imel slovenski kandidat na listi velike državne stranke dobre možnosti za izvolitev, pojasnjuje Tamara Blažina.
“V eno-mandatnem okrožju enostavno moraš zmagati. Ne gre za neke prage, ne za določeno število glasov, enostavno je treba zmagati. Kar pomeni, da mora zmagati stranka, za katero nastopa slovenski kandidat. “
Vendar pa ta volilna pot še vedno ne zagotavlja stalne slovenske parlamentarne zastopanosti – predvsem pa je odprta samo za kandidate velikih nacionalnih strank. Manjšinska, sredinsko usmerjena Slovenska skupnost je iz državne volilne igre še naprej izključena. Kot pravi Igor Gabrovec, zahtevajo, da v volilno zakonodajo vključijo mehanizme, ki bi omogočili slovenski narodni skupnosti, da lahko avtonomno kandidira in izvoli svojega zastopnika:
“Predlagamo, da za slovensko listo, ki pa ni nujno izraz zbirne slovenske stranke, lahko bi bila to lista vseh Slovencev, doseže pravico, da svojega predstavnika izvoli z zmanjšanim kvorumom. To ne more biti 20%, kot velja za Južno Tirolsko in dolino Aoste. V našem primeru mora biti ta kvorum za približno 1% volilne baze FJK ali nekoliko višji, če omejimo volilno bazo na območje, kjer so Slovenci množino zastopani in uživajo določene pravice.”
Deželni svetnik Igor Gabrovec je v imenu Slovenske skupnosti že vložil topogledno dopolnitev k predlogu volilnega zakona, ki ga čaka najprej razprava v poslanski zbornici, nato pa še v senatu. Zaveda se, da ima predlog malo možnosti; računa na tajno glasovanje o dopolnilih zakona, pri čemer se zanaša zlasti na podporo zastopnikov manjšinskih strank in lokalnih avtonomij. Razprava se bo zdaj preselila v poslansko zbornico in nato v senat.
Italijanski mediji že ugibajo, kdaj bi lahko bile volitve. Petletni mandat parlamenta se namreč izteče konec februarja 2018, tako da bi morale biti volitve najpozneje marca, poroča Primorski dnevnik. Niso pa izključene niti druge rešitve, saj obstaja možnost tudi predčasnega razpusta parlamenta. V tem primeru bi bile volitve lahko že februarja. Časa za sprejem nove volilne zakonodaje torej ni prav veliko.
Potem ko sta se leta 2016 dokončno združili Posojilnica in Zveza Bank v Posojilnico Bank in ko so morali zaradi racionalizacije zapreti kar dve tretjini poslovalnic, so letošnji poslovni rezultati spodbudni, pravi direktor Lorenz Kumer, tudi nezadovoljstvo ljudi se je bolj ali manj poleglo, je prepričan naš sogovornik, s katerim smo se pogovarjali tudi o odnosu večinske lastnice Reiffeisen banke, poročanju o računih strank državam evropske unije, nujnih spremembah in težkih odločitvah ter nič kaj spodbudnih pričakovanjih glede bližajočih se parlamentarnih volitvah v Avstriji.
Ko so na avstrijskem Koroškem konec lanskega leta začeli zapirati poslovalnice združene Posojilnice Bank, je med koroškimi Slovenci završalo, saj so se mnogi ustrašili, da to pomeni bližajoči se konec edine slovenske banke na avstrijskem Koroškem. Toda rezultati so po prestrukturiranju oziroma zaprtju 11 poslovalnic spodbudni in tekoče poslovanje je pozitivno, zagotavlja direktor Lorenz Kumer.
“Spremembe so za vse nas povezane s strahom. Nekaj novega pomeni, da se moramo naučiti drugače misliti in delati. Razumljivo je, da se je moj 80-letni oče, ki že 60-let hodi v Posojilnico, bal, kaj bo, če bomo zaprli poslovalnico. Toda poskrbeli smo za velik del naših strank, ki lahko še naprej prihajajo v poslovalnico, v kateri se z njimi pogovarjamo v jeziku, v katerem želijo. Pretežno je to slovenščina. …Slovenščina je za nas srčna zadeva!”
Lorenz Kumer je prepričan, da so ljudje večinoma razumeli, da so bile spremembe nujne. Prav vodilo, da je treba sprejeti spremembe, saj lahko drugače izgubimo tudi to, kar želimo ohraniti, je eno njegovih življenjskih vodil, na kar ga opominja tudi list na vratih omare v pisarni. Priznava pa, da odločitev, da prevzame vodenje banke in s tem tudi odgovornost za zaprtje poslovalnic, ni bila lahka. Toda, pravi, kaj pa je dandanes v življenju lahko. Banke v Evropi so se znašle v težavah in pri reševanju smo zavezani zakonodaji in strankam, ki so v banke vlagale.
“Pred 28 leti sem se zavezal bančništvu in pred dvema letoma, da bom naredil vse, da slovensko Posojilnico pripeljem v manj viharne čase, da bomo uspeli delati pozitivno. To nam je za zdaj uspelo.”
Kot pravi direktor Posojilnica Bank Lorenz Kumer, se je zavedal, da bo moral narediti tudi neljube ukrepe, ki jih kdo ne bo razumel, toda spremembe so nujne.
“Funkcijo direktorja sem prevzel tudi zaradi primarne motivacije, da ohranim svojim naslednikom to, kar sem sam prejel v sicer nekoliko drugačni obliki od svojih prednikov.”
Nekaj tednov pred parlamentarnimi volitvami, ko je predvolilna kampanja v Avstriji na vrhuncu, ne moremo mimo prihodnjih obetov za koroške Slovence. Naš sogovornik, ki sicer pravi, da v politiki ne bi mogel nikoli sodelovati, ne skriva razočaranja in zaskrbljenosti.
“Osebno menim, da to kar se bo zgodilo na teh volitvah, ne bo dobro za narodne skupnosti. Opažamo, da se vse stranke ozirajo samo po desnem polu, nekatere mislijo, da lahko tekmeca prehitijo samo po desni, kar, žal velja tudi za dele socialne demokracije… Razdelili so se tudi zeleni. Vse manj bo strank, ki bodo jasno in javno podprle ter pomagale ljudem z obrobja, narodnim skupnostim, ki ne pripadajo večinskemu narodu.”
S takšnimi temami v tretjem tisočletju, ugotavlja Lorenz Kumer, očitno ne moreš nagovoriti dovolj velikega števila volivcev, kar pa ni samo avstrijska značilnost, ampak vseevropski fenomen. In zato bodo morali koroški Slovenci poskrbeti sami zase.
“Računati na politične stranke in upati, da nam bodo pomagale zaradi svoje socialne kompetence, teh časov vsaj nekaj let ne bomo doživeli.”
Prepričan je, da se morajo koroški Slovenci končno zavedati lastnih moči in se ne zanašati, da jim bo pomagala, če ne Avstrija, Slovenija. Upreti se morajo torej na lastne sile in poskrbeti za razvoj na gospodarskem, kulturnem in športnem področju. Pa je za to dovolj moči?
“Moči bi bilo dosti, vprašanje pa je, ali je dovolj volje. Že generacije poskušamo. Najprej moj ded, nato oče, tudi sam, da bi zedinili moči, vsaj pri vprašanjih, ki so imanentna za slovensko narodno skupnost na Koroškem. … Izhajam iz tega, da bo napočil tudi čas, ko nam bo uspelo. Vprašanje pa je, ali ga bom doživel. Upam, da ga bodo vsaj moji otroci!”
Tako direktor Posojilnica Bank Lorenz Kumer. Daljšemu pogovoru z njim pa lahko prisluhnete v prvem delu tokratne oddaje!
V okviru projekta Povezujemo je konec tedna v društvu Bazovica na Reki potekala druga konferenca mladinskih zamejskih organizacij. Namenjena je bila usposabljanju za informiranje in komuniciranje mladih, ki so razpravljali o enem ta hip pomembnejših vprašanj – kako spodbuditi mlade za aktivnejše delovanje znotraj slovenskih organizacij.
Srečanje je organiziral Mladinski svet Slovenije v sodelovanju ob podpori Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, konference pa so se udeležile slovenske zamejske mladinske organizacije iz vseh štirih sosednjih držav in Slovenije. Udeleženci so izmenjali izkušnje in na delavnicah preučevali modele uspešnega komuniciranja. Pomembno je, da slovenska društva in druge organizacije privabijo mlade z zanimivimi projekti. Te pa bodo najlaže pripravili mladi sami, bi lahko povzeli razmišljanja sodelujočih na konferenci na Reki. Kaj so še povedali mladi rojaki, lahko slišite v drugem delu tokratne oddaje v prispevku Marjane Mirković.
Obudimo pa tudi spomin na usodo madžarskih beguncev, ki so v letih 1956 in 1957 pribežali v Slovenijo. O tem govori zbornik z naslovom »Kam gremo prijatelji?« »V svet!« O delu, ki so ga pred dnevi predstavili v prostorih slovenskega generalnega konzulata v Monoštru, se Silva Eöry pogovarja z urednikom zbornika dr. Attilo Kovacsem.
870 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Kakšne so možnosti, da bi Slovenci iz FJK imeli svojega predstavnika v Rimu, direktor Posojilnice Bank iz Celovca Lorenz Kumer o poslovanju združene banke, strankah in parlamentarnih volitvah v Avstriji, z mladinskimi zamejskimi organizacijami o aktivnejši vlogi mladih rojakov in o beguncih, ki so v letih 1956 in 1957 zbežali z Madžarske tudi v Slovenijo
Potem ko je Italija pod padcu ustavnih reform decembra lani ostala brez funkcionalne volilne zakonodaje, se v parlamentu vnovič začenja razprava o predlogu novega volilnega zakona. Vprašanje, ali bodo Slovenci v Furlaniji Julijski krajini v prihodnje imeli svojega predstavnika v Rimu, pa je spet aktualno.
Zakon 38 iz leta 2001 o zaščiti manjšine predvideva »olajšano« izvolitev Slovenca v rimski parlament. Gre za politično zavezo, ki je ni konkretiziral še noben volilni zakon. Izvolitev dozdajšnjih parlamentarcev je bila odvisna od dobre volje levo sredinskih strank, ki so Slovence uvrščale na blokirane sezname volilnih okrožij v Julijski krajini.
V petek je v parlamentarni ustavni komisiji potekel rok za oddajo dopolnil k zakonu. Svojega je vložila tudi stranka Slovenska skupnost, ki se zavzema za nižji vstopni prag za manjšinske stranke v Furlaniji Julijski krajini. O realnih možnostih za slovensko parlamentarno zastopstvo v Rimu se je Janko Petrovec pogovarjal s poslanko Demokratske stranke Tamaro Blažina in deželnim svetnikom Igorjem Gabrovcem, tajnikom Stranke slovenska skupnost.
Italija je v času zdajšnjega sklica parlamenta dobila nov volilni zakon, tako imenovani Italicum, ki velja samo za volitve v poslansko zbornico. Sprejeli so ga v času vlade nekdanjega premierja Renzija, ki je predvideval, da bodo njegove ustavne spremembe ukinile neposredne volitve v senat. Te so Italijani zavrnili na decembrskem referendumu, zato zdaj volitve v dva domova italijanskega parlamenta urejata dva med seboj neusklajena volilna zakona: stari, pretežno proporcionalni za senatorje, ter novi, dvokrožni večinski Italicum, za poslance.
Po nikoli preizkušenem Italicumu bi bila izvolitev Slovenca v poslansko zbornico skoraj nemogoča, saj temelji na preferenčnih glasovih. Novi zakon, ki ga zdaj čaka parlamentarna razprava, bi povrnil prejšnje možnosti, meni poslanka Tamara Blažina, dvakrat izvoljena v italijanski parlament kot kandidatka Demokratske stranke, ki jo je na listo uvrstila na izvoljivo mesto.
“Zakonski predlog Rosatellum 2.0 predvideva eno-mandatna volilna okrožja in specifično v Furlaniji Julijski krajini (FJK) določa, da mora biti eno od volilnih okrožij “pisano na kožo” manjšine, skladno tudi z zaščitnim zakonom 38/2001. Vprašanje pa je, ali bo možno ta zakonski predlog pripeljati do konca in se ne bo zgodilo tako kot se je pri prejšnjemu, ki je padel.”
Predlog zakona znova predvideva tako imenovano Bratinovo volilno okrožje, v katerem bi imel slovenski kandidat na listi velike državne stranke dobre možnosti za izvolitev, pojasnjuje Tamara Blažina.
“V eno-mandatnem okrožju enostavno moraš zmagati. Ne gre za neke prage, ne za določeno število glasov, enostavno je treba zmagati. Kar pomeni, da mora zmagati stranka, za katero nastopa slovenski kandidat. “
Vendar pa ta volilna pot še vedno ne zagotavlja stalne slovenske parlamentarne zastopanosti – predvsem pa je odprta samo za kandidate velikih nacionalnih strank. Manjšinska, sredinsko usmerjena Slovenska skupnost je iz državne volilne igre še naprej izključena. Kot pravi Igor Gabrovec, zahtevajo, da v volilno zakonodajo vključijo mehanizme, ki bi omogočili slovenski narodni skupnosti, da lahko avtonomno kandidira in izvoli svojega zastopnika:
“Predlagamo, da za slovensko listo, ki pa ni nujno izraz zbirne slovenske stranke, lahko bi bila to lista vseh Slovencev, doseže pravico, da svojega predstavnika izvoli z zmanjšanim kvorumom. To ne more biti 20%, kot velja za Južno Tirolsko in dolino Aoste. V našem primeru mora biti ta kvorum za približno 1% volilne baze FJK ali nekoliko višji, če omejimo volilno bazo na območje, kjer so Slovenci množino zastopani in uživajo določene pravice.”
Deželni svetnik Igor Gabrovec je v imenu Slovenske skupnosti že vložil topogledno dopolnitev k predlogu volilnega zakona, ki ga čaka najprej razprava v poslanski zbornici, nato pa še v senatu. Zaveda se, da ima predlog malo možnosti; računa na tajno glasovanje o dopolnilih zakona, pri čemer se zanaša zlasti na podporo zastopnikov manjšinskih strank in lokalnih avtonomij. Razprava se bo zdaj preselila v poslansko zbornico in nato v senat.
Italijanski mediji že ugibajo, kdaj bi lahko bile volitve. Petletni mandat parlamenta se namreč izteče konec februarja 2018, tako da bi morale biti volitve najpozneje marca, poroča Primorski dnevnik. Niso pa izključene niti druge rešitve, saj obstaja možnost tudi predčasnega razpusta parlamenta. V tem primeru bi bile volitve lahko že februarja. Časa za sprejem nove volilne zakonodaje torej ni prav veliko.
Potem ko sta se leta 2016 dokončno združili Posojilnica in Zveza Bank v Posojilnico Bank in ko so morali zaradi racionalizacije zapreti kar dve tretjini poslovalnic, so letošnji poslovni rezultati spodbudni, pravi direktor Lorenz Kumer, tudi nezadovoljstvo ljudi se je bolj ali manj poleglo, je prepričan naš sogovornik, s katerim smo se pogovarjali tudi o odnosu večinske lastnice Reiffeisen banke, poročanju o računih strank državam evropske unije, nujnih spremembah in težkih odločitvah ter nič kaj spodbudnih pričakovanjih glede bližajočih se parlamentarnih volitvah v Avstriji.
Ko so na avstrijskem Koroškem konec lanskega leta začeli zapirati poslovalnice združene Posojilnice Bank, je med koroškimi Slovenci završalo, saj so se mnogi ustrašili, da to pomeni bližajoči se konec edine slovenske banke na avstrijskem Koroškem. Toda rezultati so po prestrukturiranju oziroma zaprtju 11 poslovalnic spodbudni in tekoče poslovanje je pozitivno, zagotavlja direktor Lorenz Kumer.
“Spremembe so za vse nas povezane s strahom. Nekaj novega pomeni, da se moramo naučiti drugače misliti in delati. Razumljivo je, da se je moj 80-letni oče, ki že 60-let hodi v Posojilnico, bal, kaj bo, če bomo zaprli poslovalnico. Toda poskrbeli smo za velik del naših strank, ki lahko še naprej prihajajo v poslovalnico, v kateri se z njimi pogovarjamo v jeziku, v katerem želijo. Pretežno je to slovenščina. …Slovenščina je za nas srčna zadeva!”
Lorenz Kumer je prepričan, da so ljudje večinoma razumeli, da so bile spremembe nujne. Prav vodilo, da je treba sprejeti spremembe, saj lahko drugače izgubimo tudi to, kar želimo ohraniti, je eno njegovih življenjskih vodil, na kar ga opominja tudi list na vratih omare v pisarni. Priznava pa, da odločitev, da prevzame vodenje banke in s tem tudi odgovornost za zaprtje poslovalnic, ni bila lahka. Toda, pravi, kaj pa je dandanes v življenju lahko. Banke v Evropi so se znašle v težavah in pri reševanju smo zavezani zakonodaji in strankam, ki so v banke vlagale.
“Pred 28 leti sem se zavezal bančništvu in pred dvema letoma, da bom naredil vse, da slovensko Posojilnico pripeljem v manj viharne čase, da bomo uspeli delati pozitivno. To nam je za zdaj uspelo.”
Kot pravi direktor Posojilnica Bank Lorenz Kumer, se je zavedal, da bo moral narediti tudi neljube ukrepe, ki jih kdo ne bo razumel, toda spremembe so nujne.
“Funkcijo direktorja sem prevzel tudi zaradi primarne motivacije, da ohranim svojim naslednikom to, kar sem sam prejel v sicer nekoliko drugačni obliki od svojih prednikov.”
Nekaj tednov pred parlamentarnimi volitvami, ko je predvolilna kampanja v Avstriji na vrhuncu, ne moremo mimo prihodnjih obetov za koroške Slovence. Naš sogovornik, ki sicer pravi, da v politiki ne bi mogel nikoli sodelovati, ne skriva razočaranja in zaskrbljenosti.
“Osebno menim, da to kar se bo zgodilo na teh volitvah, ne bo dobro za narodne skupnosti. Opažamo, da se vse stranke ozirajo samo po desnem polu, nekatere mislijo, da lahko tekmeca prehitijo samo po desni, kar, žal velja tudi za dele socialne demokracije… Razdelili so se tudi zeleni. Vse manj bo strank, ki bodo jasno in javno podprle ter pomagale ljudem z obrobja, narodnim skupnostim, ki ne pripadajo večinskemu narodu.”
S takšnimi temami v tretjem tisočletju, ugotavlja Lorenz Kumer, očitno ne moreš nagovoriti dovolj velikega števila volivcev, kar pa ni samo avstrijska značilnost, ampak vseevropski fenomen. In zato bodo morali koroški Slovenci poskrbeti sami zase.
“Računati na politične stranke in upati, da nam bodo pomagale zaradi svoje socialne kompetence, teh časov vsaj nekaj let ne bomo doživeli.”
Prepričan je, da se morajo koroški Slovenci končno zavedati lastnih moči in se ne zanašati, da jim bo pomagala, če ne Avstrija, Slovenija. Upreti se morajo torej na lastne sile in poskrbeti za razvoj na gospodarskem, kulturnem in športnem področju. Pa je za to dovolj moči?
“Moči bi bilo dosti, vprašanje pa je, ali je dovolj volje. Že generacije poskušamo. Najprej moj ded, nato oče, tudi sam, da bi zedinili moči, vsaj pri vprašanjih, ki so imanentna za slovensko narodno skupnost na Koroškem. … Izhajam iz tega, da bo napočil tudi čas, ko nam bo uspelo. Vprašanje pa je, ali ga bom doživel. Upam, da ga bodo vsaj moji otroci!”
Tako direktor Posojilnica Bank Lorenz Kumer. Daljšemu pogovoru z njim pa lahko prisluhnete v prvem delu tokratne oddaje!
V okviru projekta Povezujemo je konec tedna v društvu Bazovica na Reki potekala druga konferenca mladinskih zamejskih organizacij. Namenjena je bila usposabljanju za informiranje in komuniciranje mladih, ki so razpravljali o enem ta hip pomembnejših vprašanj – kako spodbuditi mlade za aktivnejše delovanje znotraj slovenskih organizacij.
Srečanje je organiziral Mladinski svet Slovenije v sodelovanju ob podpori Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, konference pa so se udeležile slovenske zamejske mladinske organizacije iz vseh štirih sosednjih držav in Slovenije. Udeleženci so izmenjali izkušnje in na delavnicah preučevali modele uspešnega komuniciranja. Pomembno je, da slovenska društva in druge organizacije privabijo mlade z zanimivimi projekti. Te pa bodo najlaže pripravili mladi sami, bi lahko povzeli razmišljanja sodelujočih na konferenci na Reki. Kaj so še povedali mladi rojaki, lahko slišite v drugem delu tokratne oddaje v prispevku Marjane Mirković.
Obudimo pa tudi spomin na usodo madžarskih beguncev, ki so v letih 1956 in 1957 pribežali v Slovenijo. O tem govori zbornik z naslovom »Kam gremo prijatelji?« »V svet!« O delu, ki so ga pred dnevi predstavili v prostorih slovenskega generalnega konzulata v Monoštru, se Silva Eöry pogovarja z urednikom zbornika dr. Attilo Kovacsem.
Za Slovence v sosednjih državah je kulturno delovanje zelo pomembno, saj tako utrjujejo svojo narodno identiteto. Kaj za prvo polovico leta načrtujeta obe krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev? Povabimo vas v Slovensko stalno gledališče v Trst, kjer so s Kraljem na Betajnovi sklenili Cankarjevo leto v Trstu. Gostimo Micko Bájzek, še eno dejavno porabsko Slovenko, in Slavka Mežka, predsednika gibanja Kultura Natura Slovenija. Društvo, ki podeljuje priznanje Naša Slovenija, je prek kulturne dediščine tesno povezano tudi s Slovenci v zamejstvu. Kako? Prisluhnite!
Leto 2019 prinaša zamenjave na mestih predsednikov dveh krovnih slovenskih zamejskih organizacij. Tako se po dobrih 26 letih z mesta predsednika Zveze slovenskih organizacij poslavlja Marjan Sturm. Kako pravnik in zgodovinar, v manjšinski politiki dejaven koroški Slovenec ocenjuje svoje delo? Kako je z dialogom med slovensko narodno skupnostjo in nemško govorečo večino ter znotraj same manjšine? Odgovore lahko slišite v tokratni oddaji. Gostimo predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbaro Riman, ki je lani na mestu vodje nasledila Darka Šonca, še enega od starosti slovenske manjšinske politike. O izzivih, ki so pred porabskimi Slovenci, se pogovarjamo s predsednikom Državne slovenske samouprave Martinom Ropošem, dobitnikom visokega državnega madžarskega priznanja »Za narodnosti«. S tržaškima rojakoma mlajše generacije Lucijo Tavčar in Evgenom Banom pa se pogovarjamo tudi o odnosu do matične Slovenije. Prisluhnite!
»Feeling good« je bil naslov koncerta Katarine Hartmann z gosti in s Totim Big Bandom iz Maribora, posvečen 65-letnici Slovenskega kulturnega društva Celovec. Praznovanju v Vrbi na avstrijskem Koroškem 13.12.2018 so se med drugim pridružili znana avstrijska glasbenica in igralka Katarina Strasser, popularni mladi pevec Matthias Ortner, Hartmann'ce in prvič tudi mladinski zbor Iniciative celovških Slovencev Zmaj. Spektakularno, je po koncertu dejala koroška slovenska igralka, skladateljica in pevka Katarina Hartmann. Zakaj? Prisluhnite!
Slovensko kulturno društvo Celovec je 65-letnico delovanja praznovalo s koncertom Katarine Hartmann v Vrbi na avstrijskem Koroškem. O ključnih dosežkih društva in praznovanju več v tokratni oddaji. Zanima nas, kakšne možnosti še ima slovenska narodna skupnost v Italiji za zagotovitev svojega predstavnika v rimskem parlamentu. Z rojaki na Hrvaškem iščemo učitelje slovenščine in se na pravljičnem večeru pridržimo porabskim Slovencem. Prisluhnite!
Tudi rojaki v sosednjih državah so se z različnimi prireditvami poklonili Ivanu Cankarju ob 100. obletnici njegove smrti. Kaj poteka v okviru Cankarjevih dnevov v Zagrebu, lahko slišite v tokratni oddaji. S tajnikom Zveze koroških partizanov Andrejem Moharjem se pogovarjamo o 70-letnici delovanja zveze, kulturi spominjanja na Južnem Koroškem in v Sloveniji. Z direktorjem SDGZ Andrejem Šikom se pogovarjamo o prostocarisnki coni v tržaškem pristanišču in njegovem razcvetu. Pridružimo se potomcem slovenskih izseljencev iz Benečije, ki so v Čedadu praznovali 50-letnico delovanja svoje zveze, in porabskim slovenskim upokojencem na zadnjem letošnjem srečanju. Prisluhnite!
Zaščita slovenske narodne skupnosti v Italiji je te dni v ospredju politične pozornosti tudi v Rimu. Kako bo v prihodnje s financiranjem slovenskih tiskanih medijev, je ta hip eno najpomembnejših vprašanj. Več o tem v pogovoru z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem. Ustavimo se v Porabju, ki ga je obiskala ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec in gostimo koroško Slovenko Olgo Vogelauer, svetovalko na Kmečki izobraževalni skupnosti. Prepričana je, da so za razvoj kmetijstva nujni izobraženi ljudje, za preživetje kmetije pa inovativen pristop in ekonomska vizija. Inovativne metode so nujne tudi pri poučevanju slovenskega jezika v Varaždinski županiji. Kakšno je zanimanje za pouk, kdo ga obiskuje in zakaj? Prisluhnite oddaji.
Večji del tokratne oddaje bomo namenili književni ustvarjalnosti Slovencev v sosednih državah, predvsem v Italiji pa tudi na avstrijskem Koroškem. Letošnja literarna bera rojakov v Furlaniji Julijski krajini je raznolika in seveda tudi v znamenju Cankarjevega leta. »Na otoku« je naslov dvojezične slovensko italijanske zbirke 10 črtic Ivana Cankarja, ki jih je uredila Marija Mitrović. Z njimi je, pravi, skušala predstaviti drugačnega Cankarja. Slovenci na Madžarskem letos praznujejo številne obletnice. 20-letnico delovanja so tako zaznamovali tudi rojaki v Sombotelu, kjer poleg društva Avgusta Pavla deluje slovenska narodnostna samouprava. Za rojake na Reki so zelo pomembna gostovanja slovenskih društev iz drugih delov Hrvaške. Tako so konec tedna za veselo razpoloženje poskrbeli člani slovenskih društev iz Zadra in Šibenika. Prisluhnite!
Slovenci so bolj Evropejci kot Avstrijci, ugotavlja Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca, ki je, kot pravi, orala ledino pri čezmejnem gospodarskem sodelovanju. Direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta Andrej Šik pa si pri čezmejnem povezovanju želi več podpore slovenskega gospodarskega ministrstva. Gostimo Igorja Giacominija, ki je odstopil z mesta vodje deželnega šolskega urada Furlanije Julijske krajine in tako opozoril na organizacijske težave italijanskega šolstva. Kakšni pa so obeti za slovensko šolstvo v Italiji? V Porabju te dni slovesno obeležujejo 20. obletnico odprtja slovenskega generalnega konzulata in 20-letnico delovanja Slovenskega kulturnega in informativnega centra v Monoštru. Na dnevih ljubiteljev knjige na Reki pa je rojakinja iz Zadra Andreja Malta prvič predstavila svojo novo knjigo, nagrajeno zbirko kratkih zgodb z naslovom Ultravijolično. Prisluhite
Položaj Slovencev v Furlaniji Julijski krajini se lahko hitro poslabša, saj trenutna italijanska vlada že omenja zmanjševanje podpore, prav tako še vedno niso uresničena vsa določila zaščitne zakonodaje. Kako se na odprta vprašanja odziva Slovenija? Ustavimo se v Celovcu, kjer je pod naslovom »Vojne je konec« potekalo srečanje treh dežel, držav in narodov ob 100. obletnici konca prve svetovne vojne. Zanima nas, kako je s poukom slovenščine v Gradcu. Na Gornjem Seniku prisluhnemo prazničnemu koncertu mešanega pevskega zbora Avgust Pavel ob 80-letnici delovanja. odpra se v Slovenskem domu v Zagrebu, kjer so predstavili v hrvaški jezik prevedene Prišleke Lojzeta Kovačiča, in na Reki, kjer je na festivalu manjšinske poezije sodelovala tudi rojakinja Zdenka Kalan Verbanac. Prisluhnite!
Evropska šola v Šmihelu pri Pliberku je znana po tem, da vseskozi orje ledino na področju osnovnega šolstva na avstrijskem Koroškem. Prvi v Avstriji zdaj začenjajo s poukom v tako imenovanih učnih birojih. Gre za prostore med eno in drugo šolsko stopnjo, kjer se lahko učenci avtonomno učijo snov višje stopnje. Uspešnejši tako lahko hitreje napredujejo, pojasnjuje ravnatelj Danilo Katz. Z dolgoletnim slovenskim diplomatom v Trstu Jožetom Šušmeljem obujamo spomine na osamosvajanje Slovenije in se poklonimo istrskim žrtvam prve svetovne vojne. Gostimo pa tudi porabsko Slovenko Biserko Bájzek, sekretarko Zveze Slovencev na Madžarskem, dobitnico najvišjega madžarskega priznanja na področju manjšinske kulture. Prisluhnite!
Potem ko v minulih dveh mandatih v državnem zboru ni bilo posebnega zanimanja za Slovence v sosednjih državah, so zdaj obeti boljši. Na pristojni komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu so tako rojaki že lahko predstavili razmere v državah, kjer živijo. Na kaj opozarjajo in kako njihova sporočila sprejemajo v državnem zboru? Pridružimo se pristojnemu ministru Petru Česniku in predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu na obisku pri porabskih Slovencih. Ustavimo se na Reki, kjer so odprli lektorat za slovenski jezik. Živahno je bilo tudi na dnevih slovenske kulture v Istri in v Reziji, kjer domača folklorna skupina praznuje pomemben jubilej. Prvič so namreč nastopili že oktobra 1838.
Vstop v schengensko območje konec leta 2007, ko je padla tudi meja med Slovenijo in Italijo, je bil za rojake v Furlaniji Julijski krajini pomemben in težko pričakovan dogodek. Kaj je prineslo desetletje fizično odprte meje in kakšna je vloga manjšin pri spodbujanju čezmejnega povezovanja? Odgovore iščemo skupaj z raziskovalci iz Trsta. Ustavimo se na sejmu izobraževanje na Reki, kjer so se predstavile tudi fakultete iz Slovenije. Monošter je konec tedna gostili člane mreže MAJ, ki povezuje mlade rojake iz vseh štirih držav. Kaj so počeli mladi v Porabju, lahko slišite v tokratni oddaji. Odpravimo se na lutkovni festival Cikl Cakl v Šmihel pri Pliberku in si ogledamo premiero predstave 25 udarcev Teatra Šentjanž.
Člani slovenskih društev z vse Hrvaške so se letos srečali v Lovranu. Kaj izpostavljajo in na kaj opozarjajo, nas zanima v tokratni oddaji. O psihosocialni pomoči travmatiziranim zaradi vojn in nasilja se pogovarjamo z doktorjem Danielom Wuttijem, ki kot psihoterapevt pomaga tudi koroškim Slovencem, žrtvam nacionalsocializma med drugo svetovno vojno in njihovim potomcem. O Slovencih v Italiji od padca Berlinskega zidu do izzivov tretjega tisočletja spregovorita tržaški raziskovalki Norina Bogatec in Zaira Vidau. Pridružimo pa setudi šolarjem na srečanju dvojezičnih osnovnih šol iz Porabja in Prekmurja.
Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!
Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!
Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!
Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!
Osrednji tednik koroških Slovencev Novice ne bo več tednik. Zaradi finančnih težav bo v prihodnje izhajal vsakih 14 dni. Je to začetek konca? Kaj se dogaja z Novicami in kakšne so možne rešitve, nas zanima v tokratni oddaji. Pridružimo se pevkam in pevcem, ki bodo v Ljubljani in Trstu nastopili na koncertu slovanske sakralne glasbe. V združenem zboru rojakov iz Slovenije, zamejstva in sveta je tudi 17 pevcev iz Furlanije Julijske krajine. V Zagrebu preverjamo, kako pestra bo jesen v tamkajšnjem Slovenskem domu. V Števanovcih pa si ogledamo premiero Dohtarke, nove predstave Veselih pajdašev.
Novo šolsko leto tudi rojakom v sosednjih državah prinaša številne izzive. Kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji in ali se obetajo kakšne spremembe? Preverjamo, kaj prinaša razvojni program slovenskega Porabja in gostimo predsednika ljubljanskega Kluba koroških Slovencev Janeza Stergarja, zaslužnega, da je Ljubljana dobila park Ángele Piskernik. Ena prvih slovenskih univerzitetno izobraženih žena, naravoslovka in pedagoginja ter mednarodna priznana varuhinja narave je bila, kljub svoji pomembni vlogi, v Sloveniji prezrta. Zakaj? Nekaj minut namenjamo tudi poeziji. Reška rojakinja Marije Šenk je namreč izdala svojo 8. pesniško zbirko.
Z Vesno Teršelič, direktorico Documente, organizacije za soočanje s preteklostjo, in enim vodilnih mirovniških imen na Hrvaškem, o soočanju z aktualnim dogajanjem na Hrvaškem in širše v Evropi. Ustavimo se v Podkloštru v Ziljski dolini, kjer je koroška konsenzna skupina v spomin na konec prve svetovne vojne pripravila Veliko srečanje kultur. Na prijateljskem in mirovnem srečanju so nastopile kulturne skupine iz Avstrije, Slovenije in Italije. Kakšno je njihovo sporočilo? O mladih zamejskih kulturnih delavcih in izobraževalnem tečaju, ki so ga zanje pripravili v Kanalski dolini, se pogovarjamo s tržaško Slovenko Nežo Kravos in se v Porabju pridružimo upokojencem, ki se ukvarjajo z rokodelstvom.
Neveljaven email naslov
