Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Poklon Bazoviškim junakom - prvim antifašistom v Evropi, boj(kot) štirih Selanov zoper preštevanje slovenske manjšine, mladi in soočanje s preteklostjo na Hrvaškem, začetek šole v Porabju
“Brez bazoviških žrtev bi se naše življenje verjetno nikoli ne razvijalo s tistim prepotrebnim pogumom, uporno ter v spoštovanju do drugih, ki nikoli ni umanjkalo, tudi do tistih, ki ne delijo našega svetovnonazorskega prepričanja.”
Tako je na slovesnosti v spomin na štiri rojake – Ferda Bidovca, Franja Marušiča, Zvonimirja Miloša in Alojza Valenčiča -, ubite leta 1930 na Bazoviški gmajni, dejala slavnostna govornica, senatorka Tatjana Rojc.
Slavnostni govornik na prireditvi je bil tudi predsednik novinarskega krožka v Trstu Pierluigi Sabati, ki med drugim opozarja, da Italija nikoli ni obračunala s fašizmom:
“Tako danes v Italiji mirno uporabljajo fašistična gesla in simbole. Grozljiva 20. leta so pokopali in vračajo se podobe rasizma. Vztrajno je slišati, da Italijani niso rasisti in to kljub njihovemu odnosu do priseljencev in nasilja nad njimi od juga do severa države. Italijani, ki ne poznajo niti svoje zgodovine, so bili in so še vedno rasisti!”
Več o pomenu ohranjanja spomina na prve antifašiste v Evropi, ki so padli pod streli italijanskih krvnikov, v tokratni oddaji.
“Sine Legibus – po poteh 1976” je naslov nagrajenega dokumentarnega filma Milene Olip, ki pripoveduje o četverici koroških Slovencev iz Sel, ki so svoje nasprotovanje preštevanju slovenske manjšine izrazili s krajo glasovalne skrinjice in zažigom lističev.
Film je bil v Mariboru na mednarodnem festivalu dokumentarnega filma Dokudoc nagrajen z nazivom izbrani 2018. Kot je v utemeljitvi nagrade zapisal Vlado Škafar: » ta lepi film prihaja v pravi čas, ko Slovenci v matični domovini množično zapirajo vrata in srca današnjim “brezzakoncem“, ki so koroškim Slovencem pravzaprav bratje po usodi.«
V filmu je Milena Olip predstavila tudi svojo družinsko zgodbo, saj je bil eden od četverice njen oče. Govori pa o ljudskem štetju posebne vrste.
“Dogodek v spominu tudi koroških Slovencev ni tako zasidran, kot je leto 1972 in znani Ortstafelsturm s podiranjem tabel in trganjem dvojezičnih napisov. Je pa njegova posledica, da se je štiri leta pozneje zgodilo, kar je vsebina mojega filma.”
Da bi avstrijske in koroške oblasti rešile problem, so se odločile za ljudsko štetje, pojasnjuje Milena Olip, štetje posebne vrste, za preštevanje manjšine. Da bi vse skupaj delovalo lepše, so štetje izvedli v celotni Avstriji, kar je še dodaten absurd. Slovenska narodna skupnost se je odločila za bojkot in pri tem imela podporo širom države.
“Tako je bilo v Innsbrucku in Salzburgu, kjer ni avtohtono govorečega prebivalstva, bilo več Slovencev kot v Celovcu, kar je še en dokaz absurdnosti. Koroški Slovenci so štetje bojkotirali na različne načine, tudi z zažiganjem lističev. V Selah pa so se odločili za bolj radikalno, dramatično obliko bojkota in ukradli glasovalno skrinjico ter zažgali lističe. Seveda je sledil proces in bili so obsojeni.”
Sojenje je bilo prestavljeno na Dunaj, kjer so obtoženi tudi ob pomoči Slovencev iz Italije zavlačevali samo sojenje. Na koncu so bili vsi štirje pomiloščeni, kar je bilo tudi nenavadno, pravi Milena Olip, ki se je tudi sama znašla v razmerah, da so jo označili za človeka, ki ne spoštuje zakonov. In tudi to je bil eden od povodov za snemanje filma.
Kar sedem let je trajalo, da je film prišel na platno, saj so scenarij morali vložiti kar nekajkrat, gre pa za povsem slovensko produkcijo in tudi to je zanimivo:
“Če bi šla s tem projektom na Dunaj, verjetno ne bi čakala sedem let, ampak sedemnajst.”
Veliko potrpljenja in srečnih naključij je bilo potrebnih, da je bil film na koncu posnet, pojasnjuje Milena Olip, dvojezična učiteljica, ki se je po končani pedagoški akademiji v Celovcu odločila za študij filmske in televizijske režije na ljubljanski AGFRT.
“Ta korak, da sem šla v Ljubljano, je bil doslej v mojem življenju najpomembnejši.”
Če ne bi šla v Ljubljano, ne bi bila v Berlinu, ne bi šla okoli sveta,… Vedno znova pa se vrne k poučevanju, saj to rada počne. Tudi zdaj se je po letu premora, v katerem je posnela film, vrnila v šolo:
“Imam občutek, da vsakič, ko se pridem nazaj v šolo, da sem boljša učiteljica, saj mladim lahko vedno znova posredujem nek dodaten zorni kot. To pa ne more škodovati.”
Na Reki se pogovarjamo z mirovno aktivistko Vesno Trešelič, direktorico Documente, hrvaške organizacije za soočanje s preteklostjo, soorganizatorko mednarodnega tabora mladih “Kraji žrtev, kraji storilcev”, v okviru katerega so udeleženci iz 12 držav med drugim obiskali Vukovar, Jasenovac in Goli otok.
V Porabju se je 3. septembra začelo novo šolsko leto tudi za 110 učencev dvojezičnih osnovnih šol v Števanovcih in na Gornjem Seniku, kjer imajo poleg osnovne šole tudi vrtec s 14 malčki, vrtec v Sakalovcih, ki se jim je pridružil 1. septembra pa letos obiskuje 16 otrok.
Martin Ropoš, predsednik Državne slovenske samouprave, ki upravlja obe šoli, je zadovoljen zaradi uspešnih obnovitvenih del, manj spodbudni pa so podatki o vpisu učencev, saj se njihovo število še zmanjšuje:
“V Števanovcih je nekaj učencev manj in to je slabo. Vodstvo šole mora še več delati. Kar se tiče strokovnosti, pa vemo, da se vsako leto pojavijo kadrovske težave. Upam, da tudi to vodstvo šole reši. Vemo namreč, da je težko najti usposobljene učitelje, ki obvladajo oba jezika, v prvi vrsti seveda slovenskega. “
V Števanovcih je letos vpisanih 5 učencev manj kot lani, ravnateljica Agica Holec pa je zadovoljna, da so se pridobili nove:
“Veseli nas, da imamo v prvem razredu 6 učencev. Vpisali pa so se tudi 4 učenci, ki so se priselili v Števanovce.”
Kako pa je dejansko z usposobljenimi učitelji na obeh dvojezičnih šolah? Tudi o tem več v reportaži Silve Eöry. Prisluhnite!
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Poklon Bazoviškim junakom - prvim antifašistom v Evropi, boj(kot) štirih Selanov zoper preštevanje slovenske manjšine, mladi in soočanje s preteklostjo na Hrvaškem, začetek šole v Porabju
“Brez bazoviških žrtev bi se naše življenje verjetno nikoli ne razvijalo s tistim prepotrebnim pogumom, uporno ter v spoštovanju do drugih, ki nikoli ni umanjkalo, tudi do tistih, ki ne delijo našega svetovnonazorskega prepričanja.”
Tako je na slovesnosti v spomin na štiri rojake – Ferda Bidovca, Franja Marušiča, Zvonimirja Miloša in Alojza Valenčiča -, ubite leta 1930 na Bazoviški gmajni, dejala slavnostna govornica, senatorka Tatjana Rojc.
Slavnostni govornik na prireditvi je bil tudi predsednik novinarskega krožka v Trstu Pierluigi Sabati, ki med drugim opozarja, da Italija nikoli ni obračunala s fašizmom:
“Tako danes v Italiji mirno uporabljajo fašistična gesla in simbole. Grozljiva 20. leta so pokopali in vračajo se podobe rasizma. Vztrajno je slišati, da Italijani niso rasisti in to kljub njihovemu odnosu do priseljencev in nasilja nad njimi od juga do severa države. Italijani, ki ne poznajo niti svoje zgodovine, so bili in so še vedno rasisti!”
Več o pomenu ohranjanja spomina na prve antifašiste v Evropi, ki so padli pod streli italijanskih krvnikov, v tokratni oddaji.
“Sine Legibus – po poteh 1976” je naslov nagrajenega dokumentarnega filma Milene Olip, ki pripoveduje o četverici koroških Slovencev iz Sel, ki so svoje nasprotovanje preštevanju slovenske manjšine izrazili s krajo glasovalne skrinjice in zažigom lističev.
Film je bil v Mariboru na mednarodnem festivalu dokumentarnega filma Dokudoc nagrajen z nazivom izbrani 2018. Kot je v utemeljitvi nagrade zapisal Vlado Škafar: » ta lepi film prihaja v pravi čas, ko Slovenci v matični domovini množično zapirajo vrata in srca današnjim “brezzakoncem“, ki so koroškim Slovencem pravzaprav bratje po usodi.«
V filmu je Milena Olip predstavila tudi svojo družinsko zgodbo, saj je bil eden od četverice njen oče. Govori pa o ljudskem štetju posebne vrste.
“Dogodek v spominu tudi koroških Slovencev ni tako zasidran, kot je leto 1972 in znani Ortstafelsturm s podiranjem tabel in trganjem dvojezičnih napisov. Je pa njegova posledica, da se je štiri leta pozneje zgodilo, kar je vsebina mojega filma.”
Da bi avstrijske in koroške oblasti rešile problem, so se odločile za ljudsko štetje, pojasnjuje Milena Olip, štetje posebne vrste, za preštevanje manjšine. Da bi vse skupaj delovalo lepše, so štetje izvedli v celotni Avstriji, kar je še dodaten absurd. Slovenska narodna skupnost se je odločila za bojkot in pri tem imela podporo širom države.
“Tako je bilo v Innsbrucku in Salzburgu, kjer ni avtohtono govorečega prebivalstva, bilo več Slovencev kot v Celovcu, kar je še en dokaz absurdnosti. Koroški Slovenci so štetje bojkotirali na različne načine, tudi z zažiganjem lističev. V Selah pa so se odločili za bolj radikalno, dramatično obliko bojkota in ukradli glasovalno skrinjico ter zažgali lističe. Seveda je sledil proces in bili so obsojeni.”
Sojenje je bilo prestavljeno na Dunaj, kjer so obtoženi tudi ob pomoči Slovencev iz Italije zavlačevali samo sojenje. Na koncu so bili vsi štirje pomiloščeni, kar je bilo tudi nenavadno, pravi Milena Olip, ki se je tudi sama znašla v razmerah, da so jo označili za človeka, ki ne spoštuje zakonov. In tudi to je bil eden od povodov za snemanje filma.
Kar sedem let je trajalo, da je film prišel na platno, saj so scenarij morali vložiti kar nekajkrat, gre pa za povsem slovensko produkcijo in tudi to je zanimivo:
“Če bi šla s tem projektom na Dunaj, verjetno ne bi čakala sedem let, ampak sedemnajst.”
Veliko potrpljenja in srečnih naključij je bilo potrebnih, da je bil film na koncu posnet, pojasnjuje Milena Olip, dvojezična učiteljica, ki se je po končani pedagoški akademiji v Celovcu odločila za študij filmske in televizijske režije na ljubljanski AGFRT.
“Ta korak, da sem šla v Ljubljano, je bil doslej v mojem življenju najpomembnejši.”
Če ne bi šla v Ljubljano, ne bi bila v Berlinu, ne bi šla okoli sveta,… Vedno znova pa se vrne k poučevanju, saj to rada počne. Tudi zdaj se je po letu premora, v katerem je posnela film, vrnila v šolo:
“Imam občutek, da vsakič, ko se pridem nazaj v šolo, da sem boljša učiteljica, saj mladim lahko vedno znova posredujem nek dodaten zorni kot. To pa ne more škodovati.”
Na Reki se pogovarjamo z mirovno aktivistko Vesno Trešelič, direktorico Documente, hrvaške organizacije za soočanje s preteklostjo, soorganizatorko mednarodnega tabora mladih “Kraji žrtev, kraji storilcev”, v okviru katerega so udeleženci iz 12 držav med drugim obiskali Vukovar, Jasenovac in Goli otok.
V Porabju se je 3. septembra začelo novo šolsko leto tudi za 110 učencev dvojezičnih osnovnih šol v Števanovcih in na Gornjem Seniku, kjer imajo poleg osnovne šole tudi vrtec s 14 malčki, vrtec v Sakalovcih, ki se jim je pridružil 1. septembra pa letos obiskuje 16 otrok.
Martin Ropoš, predsednik Državne slovenske samouprave, ki upravlja obe šoli, je zadovoljen zaradi uspešnih obnovitvenih del, manj spodbudni pa so podatki o vpisu učencev, saj se njihovo število še zmanjšuje:
“V Števanovcih je nekaj učencev manj in to je slabo. Vodstvo šole mora še več delati. Kar se tiče strokovnosti, pa vemo, da se vsako leto pojavijo kadrovske težave. Upam, da tudi to vodstvo šole reši. Vemo namreč, da je težko najti usposobljene učitelje, ki obvladajo oba jezika, v prvi vrsti seveda slovenskega. “
V Števanovcih je letos vpisanih 5 učencev manj kot lani, ravnateljica Agica Holec pa je zadovoljna, da so se pridobili nove:
“Veseli nas, da imamo v prvem razredu 6 učencev. Vpisali pa so se tudi 4 učenci, ki so se priselili v Števanovce.”
Kako pa je dejansko z usposobljenimi učitelji na obeh dvojezičnih šolah? Tudi o tem več v reportaži Silve Eöry. Prisluhnite!
Oddaja je tokrat tudi v znamenju čezmejnih programov. Porabska Razvojna agencija Slovenska krajina namerava s svojima projektoma spodbuditi razvoj turizma, tudi kolesarskega. Koroški Slovenec Peter Paco Wrolich pove več o Dravski kolesarski poti, ki preko avstrijske Koroške vodi do Maribora in je uvrščena v najvišjo kategorijo kolesarskih poti v Evropi. Sotočja so tudi gledališko obarvana. Odpravimo se v Rož, kjer je potekala tradicionalna Tribuna - gledališki in lutkovni festival, in si na Reki ogledamo premiero predstave »Niti tat ne more pošteno krast« dramske skupine društva Bazovica. Gostimo pa tudi nekdanjega odgovornega urednika Primorskega dnevnika Dušana Udoviča, ki je dejaven tudi kot upokojenec.
Ob mednarodnem dnevu maternega jezika se o njegovem pomenu v dvo- ali večjezičnem okolju, asimilaciji in integraciji pogovarjamo z rojaki, literati z avstrijske Koroške in Štajerske; s Sabino Buchwald, Rezko Kanzian in z Janijem Oswaldom. O izkušnjah s pravno delavnico, ki so jo odprli pri goriški SKGZ, da bi rojakom olajšali uveljavljanje določb zaščitnega zakona za Slovence, pripoveduje njen vodja Livio Semolič. Gostimo doktorja filozofije Jadrana Zalokarja z Reke, haiku pesnika, ki je izdal zbirko svojih pesmi tudi v slovenščini. “Mamica, povejte mi” pa je naslov zbirke slovenskih ljudskih pesmi, ki jih je po večletnem prizadevanju te dni na svojem prvem albumu izdal Komorni mešani zbor iz Monoštra. Več lahko slišite v tokratnih Sotočjih.
15 – letnica zaščitnega zakona za Slovence v Italiji. Kaj je zakon dejansko prinesel slovenski manjšini in kakšne so možnosti za njegovo nadgradnjo, nas zanima v oddaji. Poklonili smo se lani umrlemu vsestranskemu kulturnemu ustvarjalcu Aldu Klódiču. O programih integracije in inkluzije beguncev na avstrijskem Koroškem se pogovarjamo z Danielom Wuttijem, socialnim psihologom, projektnim sodelavcem celovške univerze. Skupaj s porabskimi rojaki pa v Verici praznujemo Borovo gostüvanje in slovenski kulturni praznik v društvu Bazovica na Reki.
Oddaja je, kot se za Prešernov dan spodobi, predvsem kulturno obarvana. S koroško Slovenko Cvetko Lipuš, dobitnico nagrade Prešernovega sklada za pesniško zbirko z naslovom: Kaj smo, ko smo, se pogovarjamo, kdo smo. Odpravimo se v Rezijo, kjer skušajo rojaki ohraniti svojo barvito kulturno dediščino tudi s pomočjo Unesca. Z Marijano Sukič, urednico Porabja, se spominjamo začetkov izhajanja pred 25-imi leti in dilem, ki so se jim takrat porajale. Po četrt stoletja so pred novo dilemo. Predstavljamo pa tudi na Reki rojenega violinista in skladatelja Zdravka Plešéta, zelo dejavnega glasbenika, ki vseskozi utrjuje slovensko hrvaške vezi, pohvali pa se lahko tudi s pesniškima zbirkama.
Rojaki v sosednjih državah se že pripravljajo na praznovanje slovenskega kulturnega praznika. Tudi na Dunaju, kjer je na pogorišču Slovenskega znanstvenega inštituta nastal Slovenski inštitut. Kakšni so cilji na novo ustanovljenega društva, nas zanima v tokratni oddaji. S koroškim Slovencem Tomažem Ogrisom, glavnim urednikom revije Rastje, listamo po najnovejši številki, ki je pravi letni almanah literarne ustvarjalnosti rojakov na avstrijskem Koroškem. Preverjamo, kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji, ki je prvič potekal po elektronski poti. V Števanovcih skupaj s porabskimi Slovenci praznujemo 30-letnico vrtca in gostimo dolgoletne članice društva Bazovica z Reke, tesno povezane z likovnim ustvarjanjem. S svoijimi deli pa sodelujejo tudi na humanitarni prodajni razstavi Mostovi prijateljstva v Zadru. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!
Pod geslom »Razumeti nazaj, živeti naprej« Zveza slovenskih organizacij iz Celovca slovesno obeležuje 60-letnico svojega delovanja, za katerega jo je predsednik države odlikoval z državnim priznanjem - redom za zasluge. O delovanju te krovne organizacije koroških Slovencev, ki prihodnost gradi tudi na sožitju, več v tokratni oddaji. Gostimo dobitnika srebrnih plaket Javnega sklada za kulturne dejavnosti, rojaka z avstrijske Koroške doktorja Janka Zerzerja in tržaškega Slovenca Janka Bana. Zanima nas, na kaj sta v svoji izredno bogati karieri najbolj ponosna. Valerija Perger, pristojna za šolstvo Slovencev na Madžarskem, pojasnje, ali se razmere na področju dvojezičnega šolstva v Porabju res izboljšujejo. Skupaj s fotografsko sekcijo društva Bazovica z Reke pa vstopamo v mesec kulture. V Sotočjih, skupaj z rojaki iz sosednjih držav!
Pred skupno sejo slovenske in madžarske vlade nas v Sotočjih zanima, kaj si od srečanja obetajo porabski Slovenci, zadovoljni tudi zaradi povečanja denarne pomoči iz Budimpešte. Mladi koroški Slovenci bodo lahko že šesto leto zapored sodelovali na javnem natečaju Pisana promlad – na dan z besedilom, s katerim skušajo spodbuditi učence, da pišejo v slovenskem jeziku. Matejka Grgič, rojakinja z Goriške, je raziskovala, kaj zaznamuje razpravo – diskurz - o jeziku med Slovenci v Italiji in odkrila veliko ideologije, sklicevanja na preteklost in lažne mite. Kaj to pomeni, pojasnjuje v tokratni oddaji. Gostimo tržaško Slovenko Jasno Tuta, ki je prejadrala Tihi ocean in s predajo mestnega ključa v Kastvu nad Reko napovedujemo pestro pustno dogajanje med rojaki iz sosednjih držav.
Pred skupno sejo slovenske in madžarske vlade nas v Sotočjih zanima, kaj si od srečanja obetajo porabski Slovenci, zadovoljni tudi zaradi povečanja denarne pomoči iz Budimpešte. Mladi koroški Slovenci bodo lahko že šesto leto zapored sodelovali na javnem natečaju Pisana promlad – na dan z besedilom, s katerim skušajo spodbuditi učence, da pišejo v slovenskem jeziku. Matejka Grgič, rojakinja z Goriške, je raziskovala, kaj zaznamuje razpravo – diskurz - o jeziku med Slovenci v Italiji in odkrila veliko ideologije, sklicevanja na preteklost in lažne mite. Kaj to pomeni, pojasnjuje v tokratni oddaji. Gostimo tržaško Slovenko Jasno Tuta, ki je prejadrala Tihi ocean in s predajo mestnega ključa v Kastvu nad Reko napovedujemo pestro pustno dogajanje med rojaki iz sosednjih držav.
Spominjamo se 70. obletnice začetka delovanja slovenskega radijskega programa na avstrijskem Koroškem. Pred natanko 20. leti je izšla prva številka goriškega tednika Novi glas, v katerega sta se združila Novi list in Katoliški glas. Po dveh desetletjih pričakujejo vnovično združevanje, na kar pa odgovorni urednik Jurij Paljk ne pristaja. Rojaki z Videmskega so že 53.tič praznovali Dan emigranta. Gostimo porabskega Slovenca Lacija Kovača, dobitnika odlikovanja predsednika madžarske vlade »Za narodnosti«, in Gregorja Srdoča z Reke, ljubiteljskega astronoma, ki objavlja v prestižnih znanstvenih revijah. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav v oddaji Sotočja!
Glasbena matica iz Trsta, katere začetki segajo v leto 1909 in je lani praznovala 70-letnico vnovičnega delovanja, še vedno čaka na javno priznanje tako v Italiji kot v Sloveniji. Kakšni so obeti za letos, lahko slišite v Sotočjih? Gostimo tudi Odineo Zupin, ki je zavedna Slovenka in levičarka. Odpravili smo se v eno ključnih ustanov koroških Slovencev v Podjuni - Kulturni dom v Pliberku. Veliko zaslug za delovanje doma ima vodja Milan Piko. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss se pogovarjamo o letošnjih izzivih. Rojakinja z Reke doktorica Jasmina Dlačić, podpredsednica slovenskega društva Bazovica in članica svetov slovenske manjšine na mestni in županijski ravni, pa govori o skrbi za najmlajše rojake, ki bi lahko spodbudila in okrepila slovensko skupnost v Kvarnerju. Prisluhnite oddaji!
Doktor Jože Marketz, direktor Caritas Koroška, je življenje posvetil pomoči najšibkejšim in socialno najbolj ogroženim. Prepričan je, da so prebežniki velika priložnost za našo družbo. Kako beguncem pomagajo na avstrijskem Koroškem, pripoveduje v tokratnih Sotočjih. Rojaki na južni meji pozivajo pristojne, naj umaknejo žičnato ograjo in zagotavljajo, da jih ta ne more ločiti. Generalni konzul v Monoštru doktor Boris Jesih je pripravil sprejem ob dnevu samostojnosti Slovenije. Kako četrt stoletja samostojnosti matične države ocenjujejo rojaki v Porabju? Prisluhnite oddaji! Govorimo tudi o reformi šolstva v Furlaniji Julijski krajini, ki ne zagotavlja pričakovane avtonomije slovenskega šolskega urada. Kaj to pomeni za kakovost pouka v slovenskem učnem jeziku, nas zanima v tokratni oddaji.
Tržaški Slovenec Edi Kraus je za svoj prispevek h gospodarskem sodelovanju med Italijo in Slovenijo dobil italijansko državno priznanje - vitez za zasluge. Porabski Slovenec Francek Mukič, novinar in literat, pa je bil za svoje negovanje slovenskega jezika in kulture odlikovan z najvišjim madžarskim narodnostnim kulturnim priznanjem. Oba gostimo v tokratni oddaji. O spremembah identitete pri rojakih na avstrijskem Koroškem se pogovarjamo z raziskovalcem iz Celovca Milanom Obidom. Rojakinja iz Zagreba Mila Stoviček v prvencu z naslovom »Tri točkice« opisuje hrvaško - slovensko zgodovino svoje družine. Kakšna je bila, nas zanima v tokratnih Sotočjih. Kar nekaj minut pa posvetimo tudi letošnjim dosežkom slovenskih zamejskih športnikov. Prisluhnite Slovencem iz sosednjih držav!
Tokrat je naš gost don doktor Ivica Križ, rojak iz Prezida, ki je na Reki predstavil svojo knjigo o – zelo aktualni temi - dialogu z islamom. Več lahko slišite o letošnji knjižni beri večjih slovenskih zamejskih založb. Bila je dobra, saj so izdana dela zelo raznolika; od domoznanstvene literature, del o pomembnih rojakih do zanimivih osebnih zgodb. Toda… brez finančnih težav tudi letos ni šlo. Kot ne gre v oddaji brez Miklavža. Zveza Slovencev na Madžarskem je za najmlajše letos prvič pripravila miklavževanje. Kako so ga pričakali otroci in njihovi starši? Prisluhnite oddaji!
V oddaji se najprej ustavimo pri notifikaciji nasledstva takoimenovane avstrijske državne pogodbe. 28. Novembra je namreč minilo 60 let, od kar je federalna Jugoslavija notificirala pristop k pogodbi. Bi bil čas, da to stori tudi Republika Slovenija? Vprašanje, ki še vedno deli. So odgovor dobili na posvetu, ki ga je pripravil Inštitut za narodnostna vprašanja? Prisluhnite Sotočjem, ki jih tokrat zaznamuje tudi književna ustvarjalnost rojakov iz sosednjih držav. Gostimo literarno kritičarko in profesorico Tatjano Rojc, dobitnico literarno zgodovinske nagrade Auersperg. Z Vilijem Prinčičem pa se pogovarjamo o beguncih z Goriškega, ki so med prvo svetovno vojno našli zatočišče v taborišču Bruck. Več tisoč jih je bilo in iz njihovih zgodb bi se lahko marsikaj naučili tudi danes. Zanima nas, kaj so se na Reki dogovorili člani Projektnega odbora za pripravo celovitega sistema učenja slovenskega jezika na Hrvaškem. Priložnost za pogovor o slovenskem jeziku je bila tudi deseta obletnica začetka dvojezičnega pouka na Gornjem Seniku. Kaj pravijo učenci, kako so zadovoljni učitelji? Prisluhnite oddaji Sotočja!
Rojaki v Porabju so bili zadovoljni po seji mešane slovensko madžarske manjšinske komisije, vendar bo treba počakati, ali bodo pristojni v obeh vladah sprejeta priporočila komisije tudi upoštevali. Kaj konkretno so se dogovorili, lahko slišite v tokratni oddaji. Zanima nas tudi, kakšna prihodnost se obeta slovenskim zamejskim raziskovalnim inštitutom, ki se srečujejo tudi s strukturnimi težavami. Gostimo tržaškega rojaka Miloša Budina, nekdaj dejavnega na političnem prizorišču, zdaj aktivnega v tržaškem gledališču Rossetti. Z Zdravkom Likarjem, ki že štiri desetletja prihaja v Videmsko pokrajino, se pogovarjamo o opaznem napredku tam živečih rojakov, z novim predsednikom SKD Lipa iz Buzeta Borisom Grželjem pa o prihodnjem delovanju društva. Prisluhnite oddaji!!
Kakšne načrte imajo na Uradu za Slovence v zamejstvu in po svetu s tednikom koroških Slovencev Novice in z goriškim Novim glasom? Odgovor iščemo v tokratni oddaji. S tržaškim Slovencem, pesnikom in pisateljem Miroslavom Košuto, odlikovanim z redom za zasluge, se vračamo v čase njegovega vodenja slovenskega gledališča v Trstu, ko je to dobilo status stalnega gledališča. Pred sejo mešane slovensko – madžarske komisije preverjamo, kaj so ključna odprta vprašanja. Z novo učiteljico slovenščine na Reki Andreo Šlosar pa se pogovarjamo o naraščajočem zanimanju za pouk slovenščine. Kdo so učenci, ki se odločajo zanj? Prisluhnite oddaji!
Bodo Novice, osrednjih tednik koroških Slovencev, prihodnje leto sploh še izhajale? Kaj se bo zgodilo z goriškim tednikom Novi glas? Oba časopisa rojakov iz soseščine sta se znašla v zelo negotovem finančnem položaju in obeti niso najboljši. Kako naprej, nas zanima v tokratni oddaji. Spregovorimo o rezijanščini, ki je, po mnenju nekaterih, ne moremo uvrstiti v slovenski jezik. Toda ugotovitve strokovnjakov, med katere sodijo tudi raziskovalci z univerze v Padovi, dokazujejo nasprotno. Z rojaki iz Porabja potegnemo črto pod 25-letno delo njihove krovne zveze in predstavimo likovnega umetnika in skladatelja, rojaka Sašo Šantla, ki je s svojimi ilustracijami, grafikami in skladbami tudi na Hrvaškem pustil neizbrisen pečat. Prisluhnite rojakom iz sosednjih držav!
Kako v časih varčevanja zagotoviti delovanje slovenskih struktur, je bilo vprašanje, na katerega so odgovor v Celovcu iskali udeleženci okrogle mize, predstavniki rojakov z avstrijske Koroške in iz Furlanije Julijske krajine. Spremembe so nujne, so ugotavljali. Pa bi lahko bila rešitev ustanovitev sklada za razvoj? Več o tem v tokratnih Sotočjih. Gostimo tržaškega Slovenca Franka Košuto, enega od pobudnikov in operativnega vodjo gradnje Ribiškega muzeja tržaškega primorja v Križu pri Trstu, odlikovanega z državnim priznanjem - medaljo za zasluge, in se pogovarjamo z gozdarjem z avstrijske Koroške Marianom Tomažejem. Zanima nas tudi, kakšne so prioritete sveta slovenske manjšine mesta Zagreb in kako se rojaki v Porabju učijo slovenski jezik. Prisluhnite oddaji Sotočja tudi ta ponedeljek po 20.00!
Predsednik Skupnosti južnokoroških kmetic in kmetov Štefan Domej opaža, da slovenskim kmetom primanjkuje gorečnosti. Kako goreči so na avstrijskem Koroškem, lahko slišite v tokratni oddaji, ki je tudi v znamenju prve konference slovenskega kmetijstva in gozdarstva rojakov iz domovine in tujine. Tržaški Slovenec Edi Bukavec, glavni tajnik deželne Kmečke zveze, pojasni pred kakšnimi izzivi je zveza, ki obeležuje 65 let svojega delovanja. Gostimo velikega literata Cirila Zlobca, ki je svojo prvo pesem napisal v semenišču v Gorici, in predsednika Zveze Slovencev na Madžarskem Jožeta Hirnöka, ki zvezo vodi vse od njene ustanovitve pred 25 leti. Na Hrvaškem je volilna kampanja pred parlamentarnimi volitvami v polnem zamahu, nas pa zanima, kakšne so možnosti, da svojega predstavnika v saboru dobi slovenska manjšina? Prisluhnite oddaji!
Slovenska kulturno gospodarska zveza – ena od krovnih organizacij Slovencev v Furlaniji Julijski krajini – je na deželnem kongresu v Gorici začrtala prihodnje usmeritve in za predsednika prvič neposredno izvolila dosedanjega vodjo Rudija Pavšiča. Gostimo tudi vodjo Krščanske kulturne zveze iz Celovca Zalko Kelih Olip ter predsednika društva slovenskih pisateljev v Avstriji Nika Kupperja. Raziskujemo, zakaj je na Hrvaškem takšno zanimanje za študij v Sloveniji in kaj so tokrat sčarale čaralice, ki so se v vražji »nauči« vnovič zbrale v Andovcih.
Neveljaven email naslov