Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 24.9.2018

24.09.2018


Prezrta dr. Angela Piskernik dobila svoj park v Ljubljani, optimističen začetek novega šolskega leta v FJK, Razvojni program slovenskega Porabja, Lepi spomini Marije Šenk

Ljubljana je 21.9.2018 dobila Park Angele Piskernik in se tako poklonila pomembni rojakinji, rojeni na avstrijskem Koroškem, prvi Slovenki z doktoratom iz naravoslovja. Predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani Janez Stergar že vrsto let opozarja na vlogo te prezrte znanstvenice in prav on ima veliko zaslug, da je dobila park v slovenskem glavnem mestu.

“Prav te dni je izšel zbornik z naslovom ‘Frauen, die studieren sind gefährlich’ (Ženske, ki študirajo, so nevarne), ki je rezultat slovensko avstrijskega raziskovalnega projekta, kjer so preučevali ženske, ki so študirale v habsburškem obdobju. In seveda je Angela Piskernik po teh najnovejših pregledih prva doktorica, Slovenka na dunajski univerzi. Formalno je bila doktorica filozofije, ker je bilo naravoslovje na filozofiji ….Nesporno, to je tudi v zborniku potrjeno, so jo imeli za prvo Slovenko z  doktoratom iz naravoslovja.”

Bila je narodno zavedna rojakinja, dejavna tudi v časih koroškega plebiscita, bila je predsednica Slovenske krščanske ženske zveze in prva podpredsednica Kluba koroških Slovencev, ustanovljenega 16.10. 1928. Sodelovala pa je tudi z Radiem Ljubljana:

“Bilo je na samem začetku, kar je tudi dokumentirano v tedaj objavljenih radijskih programih, kjer so bila najavljena njena predavanja z narodnostno tematiko, botaniko in s področja prirodopisja.”

Dr. Angela Piskernik je bila prva poklicna naravovarstvenica, po 2. svetovni vojni direktorica ljubljanskega Prirodoslovnega muzeja in ima med drugim zasluge tudi za ustanovitev Triglavskega narodnega parka, njeno delo pa presega slovenske in jugoslovanske okvire, opozarja Janez Stergar:

“Delovala je tudi v okviru CIPRE – Združenja alpskih dežel, ki so se posvečala varovanju narave. Pripravljala je projekte za čezmejne naravne parke in konec koncev je dobila veliko evropsko nagrado za naravovarstvo tik pred koncem svojega življenja, leta 1967 v Nemčiji, ko je v svojem zahvalnem govoru rekla, da nemško kar zna, ker jo je utrjevala tudi poldrugo leto v koncentracijskem taborišču Ravensbrück. “

Optimistično v novo šolsko leto

Ob začetku šole nas zanima, kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Se vse manjše generacije učencev odražajo tudi z zmanjšanjem vpisa? Ne!

V vrtcih in šolah s slovenskim učnim jezikom sosednje Furlanije Julijske krajine so namreč z letošnjim vpisom otrok zadovoljni in to kljub demografskemu padcu, ki zaznamuje vso Italijo. Večjega osipa ni bilo, v špetrski dvojezični šoli imajo kar 286 otrok, kar je več kot lani. Narodnostno mešana sestava v razredih ostaja, ugotavlja Mirjam Muženič.

V učilnice se je vrnilo okrog 4 tisoč 500 učencev in dijakov v šolah na Tržaškem, Goriškem in v Špetru. Vrtci so še naprej najbolj zanesljiv pokazatelj stanja, saj so vstopna postaja, na kateri je merilo vpisa za prihodnjih  pet let, je v pogovoru za Novi Glas podčrtal generalni direktor deželnega urada za slovenske in italijanske šole Igor Giacomini. Razveseljivo!

Zadovoljni so tudi na večstopenjski šole v Dolini pri Trstu, ki združuje 4 slovenske vrtce, 6 osnovnih in nižjo srednjo šolo. Število vpisanih je namreč enako lanskemu, je zadovoljna ravnateljica Fulvia Premolin:

“Optimisti smo, ker se je novo šolsko leto začelo z vsem osebjem in je vse steklo, tako kot bi moralo. Tudi starši so  zadovoljni, ker pri nas poteka že reden celodnevni pouk. Novosti smo uvedli lani, ko smo upoštevali nove dekrete na področju preverjanja in ocenjevanja učnega dela. Prav zdaj potekajo izobraževanja, ki jih imamo skupaj s koprsko Univerzo, tako da bodo naši učitelji in profesorji usposobljeni skladno s evropskimi smernicami.”

Razvojni program Slovenskega Porabja

Državna slovenska samouprava je v zadnjem obdobju veliko svojih aktivnosti namenila pripravi Razvojnega programa Slovenskega Porabja. Gre za pilotni program madžarske vlade, katerega partner je Državna slovenska samouprava.

Že leta se pogovarjamo, da bi morali spodbuditi gospodarski razvoj tega območja, pojasnjuje Martin Ropoš, predsednik Državne slovenske samouprave v pogovoru s Silvo Eöry:

“O tem smo že večkrat govorili tudi na sejah mešane komisije. Prvi so na to opozorili v prekmurski madžarski narodni skupnosti, leta 2016 in 2017 pa je bilo dogovorjeno in zapisano med priporočili  v uradnih zapisnikih, naj obe strani podpreta razvoj gospodarstva tudi v Porabju, kot to že velja za Prekmurje, s svojimi in evropskimi sredstvi.”

Na osnovi teh priporočil je madžarska vlada naložila finančnemu ministrstvu, da začne pogovore s predstavniki porabskih Slovencev in pripravi razvojni program slovenskega Porabja.  Tako prav v teh dneh potekajo intenzivni pogovori s predstavniki narodnostnih organizacij, občinami in društvi.

“V prvi vrsti gre za različne investicije, za razvoj infrastrukture, vemo kako slabe so ceste v Porabju, gre za turizem, kulturo, šport, skratka vse, kar je povezano s slovensko skupnostjo.”

Rok za oddajo predlogov je 15. oktober, do decembra pa naj bi bili izbrani konkretni projekti. Več pa v pogovoru z Martinom Ropošem v tokratni oddaji.

Lepi spomini

Reška rojakinja Marija Šenk je izdala svojo 8. pesniško zbirko Lepi spomini in jo 22.9.2018 predstavila v društvu Bazovica. 82-letna pesnica, ki že več kot 6 desetletij živi na Reki, je vsestransko dejavna rojakinja in polna življenjskega optimizma. Vse svoje pesniške zbirke (Mojih prvih sto pesmi, 2012; Podari mi nasmeh, 2013; Arcobaleno, 2013; Lanterna,  2014;  Zaljubljena v morje, 2015; Ljubezen za konec, 2017 in Tavajoče duše, 2017)  je izdala v samozaložbi, najnovejša pa je prvič v slovenščini.

Samo, da smo zdravi,

dalo se bo živet,

čeprav je za nami veliko let.

Moramo vedno misliti na to, 

da bi lahko slabše bilo!

 


Sotočja

877 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 24.9.2018

24.09.2018


Prezrta dr. Angela Piskernik dobila svoj park v Ljubljani, optimističen začetek novega šolskega leta v FJK, Razvojni program slovenskega Porabja, Lepi spomini Marije Šenk

Ljubljana je 21.9.2018 dobila Park Angele Piskernik in se tako poklonila pomembni rojakinji, rojeni na avstrijskem Koroškem, prvi Slovenki z doktoratom iz naravoslovja. Predsednik Kluba koroških Slovencev v Ljubljani Janez Stergar že vrsto let opozarja na vlogo te prezrte znanstvenice in prav on ima veliko zaslug, da je dobila park v slovenskem glavnem mestu.

“Prav te dni je izšel zbornik z naslovom ‘Frauen, die studieren sind gefährlich’ (Ženske, ki študirajo, so nevarne), ki je rezultat slovensko avstrijskega raziskovalnega projekta, kjer so preučevali ženske, ki so študirale v habsburškem obdobju. In seveda je Angela Piskernik po teh najnovejših pregledih prva doktorica, Slovenka na dunajski univerzi. Formalno je bila doktorica filozofije, ker je bilo naravoslovje na filozofiji ….Nesporno, to je tudi v zborniku potrjeno, so jo imeli za prvo Slovenko z  doktoratom iz naravoslovja.”

Bila je narodno zavedna rojakinja, dejavna tudi v časih koroškega plebiscita, bila je predsednica Slovenske krščanske ženske zveze in prva podpredsednica Kluba koroških Slovencev, ustanovljenega 16.10. 1928. Sodelovala pa je tudi z Radiem Ljubljana:

“Bilo je na samem začetku, kar je tudi dokumentirano v tedaj objavljenih radijskih programih, kjer so bila najavljena njena predavanja z narodnostno tematiko, botaniko in s področja prirodopisja.”

Dr. Angela Piskernik je bila prva poklicna naravovarstvenica, po 2. svetovni vojni direktorica ljubljanskega Prirodoslovnega muzeja in ima med drugim zasluge tudi za ustanovitev Triglavskega narodnega parka, njeno delo pa presega slovenske in jugoslovanske okvire, opozarja Janez Stergar:

“Delovala je tudi v okviru CIPRE – Združenja alpskih dežel, ki so se posvečala varovanju narave. Pripravljala je projekte za čezmejne naravne parke in konec koncev je dobila veliko evropsko nagrado za naravovarstvo tik pred koncem svojega življenja, leta 1967 v Nemčiji, ko je v svojem zahvalnem govoru rekla, da nemško kar zna, ker jo je utrjevala tudi poldrugo leto v koncentracijskem taborišču Ravensbrück. “

Optimistično v novo šolsko leto

Ob začetku šole nas zanima, kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji. Se vse manjše generacije učencev odražajo tudi z zmanjšanjem vpisa? Ne!

V vrtcih in šolah s slovenskim učnim jezikom sosednje Furlanije Julijske krajine so namreč z letošnjim vpisom otrok zadovoljni in to kljub demografskemu padcu, ki zaznamuje vso Italijo. Večjega osipa ni bilo, v špetrski dvojezični šoli imajo kar 286 otrok, kar je več kot lani. Narodnostno mešana sestava v razredih ostaja, ugotavlja Mirjam Muženič.

V učilnice se je vrnilo okrog 4 tisoč 500 učencev in dijakov v šolah na Tržaškem, Goriškem in v Špetru. Vrtci so še naprej najbolj zanesljiv pokazatelj stanja, saj so vstopna postaja, na kateri je merilo vpisa za prihodnjih  pet let, je v pogovoru za Novi Glas podčrtal generalni direktor deželnega urada za slovenske in italijanske šole Igor Giacomini. Razveseljivo!

Zadovoljni so tudi na večstopenjski šole v Dolini pri Trstu, ki združuje 4 slovenske vrtce, 6 osnovnih in nižjo srednjo šolo. Število vpisanih je namreč enako lanskemu, je zadovoljna ravnateljica Fulvia Premolin:

“Optimisti smo, ker se je novo šolsko leto začelo z vsem osebjem in je vse steklo, tako kot bi moralo. Tudi starši so  zadovoljni, ker pri nas poteka že reden celodnevni pouk. Novosti smo uvedli lani, ko smo upoštevali nove dekrete na področju preverjanja in ocenjevanja učnega dela. Prav zdaj potekajo izobraževanja, ki jih imamo skupaj s koprsko Univerzo, tako da bodo naši učitelji in profesorji usposobljeni skladno s evropskimi smernicami.”

Razvojni program Slovenskega Porabja

Državna slovenska samouprava je v zadnjem obdobju veliko svojih aktivnosti namenila pripravi Razvojnega programa Slovenskega Porabja. Gre za pilotni program madžarske vlade, katerega partner je Državna slovenska samouprava.

Že leta se pogovarjamo, da bi morali spodbuditi gospodarski razvoj tega območja, pojasnjuje Martin Ropoš, predsednik Državne slovenske samouprave v pogovoru s Silvo Eöry:

“O tem smo že večkrat govorili tudi na sejah mešane komisije. Prvi so na to opozorili v prekmurski madžarski narodni skupnosti, leta 2016 in 2017 pa je bilo dogovorjeno in zapisano med priporočili  v uradnih zapisnikih, naj obe strani podpreta razvoj gospodarstva tudi v Porabju, kot to že velja za Prekmurje, s svojimi in evropskimi sredstvi.”

Na osnovi teh priporočil je madžarska vlada naložila finančnemu ministrstvu, da začne pogovore s predstavniki porabskih Slovencev in pripravi razvojni program slovenskega Porabja.  Tako prav v teh dneh potekajo intenzivni pogovori s predstavniki narodnostnih organizacij, občinami in društvi.

“V prvi vrsti gre za različne investicije, za razvoj infrastrukture, vemo kako slabe so ceste v Porabju, gre za turizem, kulturo, šport, skratka vse, kar je povezano s slovensko skupnostjo.”

Rok za oddajo predlogov je 15. oktober, do decembra pa naj bi bili izbrani konkretni projekti. Več pa v pogovoru z Martinom Ropošem v tokratni oddaji.

Lepi spomini

Reška rojakinja Marija Šenk je izdala svojo 8. pesniško zbirko Lepi spomini in jo 22.9.2018 predstavila v društvu Bazovica. 82-letna pesnica, ki že več kot 6 desetletij živi na Reki, je vsestransko dejavna rojakinja in polna življenjskega optimizma. Vse svoje pesniške zbirke (Mojih prvih sto pesmi, 2012; Podari mi nasmeh, 2013; Arcobaleno, 2013; Lanterna,  2014;  Zaljubljena v morje, 2015; Ljubezen za konec, 2017 in Tavajoče duše, 2017)  je izdala v samozaložbi, najnovejša pa je prvič v slovenščini.

Samo, da smo zdravi,

dalo se bo živet,

čeprav je za nami veliko let.

Moramo vedno misliti na to, 

da bi lahko slabše bilo!

 


07.04.2014

Sotočja 07.04.2014

V Sotočjih tokrat več o oddaji "Dober dan, Koroška", ki praznuje četrt stoletja, in njenem prispevku k sožitju med koroškimi Slovenci in Avstrijci. Novega predsednika programskega sveta tednika Novice Danila Katza smo med drugim vprašali, kakšen bi lahko bil v prihodnje osrednji časopis koroških Slovencev. Pri vodji porabske razvojne agencije Slovenska krajina Andreji Kovač preverjamo, kako napreduje projekt vzorčne kmetije. Pred nekaj leti se je namreč znašel v precejšnjih težavah. Da slovenska beseda v sosednjih državah ne zamre, skrbijo številni pevski zbori. Na Hrvaškem gojijo zborovsko tradicijo v več slovenskih društvih. Tradicionalni pa so postali tudi njihovi nastopi na revijah Primorska poje. Več o tem v tokratni oddaji, ko lahko slišite še, kako je po pol stoletja v Barkovljah vnovič zvenela Tržaška popevka.


31.03.2014

Sotočja 31.3. 2014

V Sotočjih tokrat gostimo Eriko Kölleš Kiss, porabsko Slovenko, prvo zagovornico slovenske narodne skupnosti v madžarskem parlamentu. Med poslanci deželnega parlamenta avstrijske Koroške je vse več zanimanja za slovensko narodno skupnost, ugotavlja koroška Slovenka Zalka Kuchling, poslanka Zelenih v deželnem zboru. Ravnatelj evropske šole v Šmihelu pri Pliberku Danilo Katz pa opozarja, da se za lepo fasado koroške vlade skriva še veliko problemov. V prihodnjem šolskem letu bo v prvih razredih slovenskih srednjih oziroma višjih srednjih šol, kot jih imenujejo v Italiji, le dobra polovica tistih, ki končujejo slovensko osnovno šolo. Podatek ni spodbuden. Zakaj, pojasnjujemo v Sotočjih. O svojem zanimivem življenju pa je več povedal Ivica Kunej, rojak iz Zagreba. Upokojeni igralec, nekoč vodja teatra Gavella in zagrebške filharmonije, je pri 83. še zelo dejaven.


24.03.2014

Sotočja 24.3. 2014

Kaj je prineslo leto, ko se je v koroškem deželnem zboru slišala slovenska beseda? Kaj se dogaja s statusom glasbene šole na Koroškem, slovenske glasbene šole? Gabrijel Hribar, vodja občinske Enotne liste v Železni Kapli, je novi predsednik edine politične stranke Koroških Slovencev. Kaj pomeni odločitev, da bo Enotna lista dejansko postala regionalna stranka? Odgovore na ta vprašanja najdete v tokratnih Sotočjih. Zveza Slovencev na Madžarskem je v Monoštru pripravila redni letni občni zbor. Kako v zvezi ocenjujejo aktualne razmere v Porabju in na Madžarskem tik pred parlamentarnimi volitvami? Pozornost pa bomo med drugim namenili tudi podružnici NLB na Opčinah pri Trstu, ki zapira vrata. Je to res edina možnost za uspešno prestrukturiranje banke? Kaj to pomeni za slovensko zamejsko gospdarstvo? Tudi o tem podrobneje v tokratnih Sotočjih.


17.03.2014

Sotočja 17.3.2014

Sotočja so tokrat predvsem zgodovinsko obarvana. Spomnili smo se 600. obletnice zadnjega ustoličenja karantanskega vojvode na Gosposvetskem polju. Pogovarjali smo se s celovškim sodnikom, literatom in zgodovinarjem, doktorjem Jankom Ferkom. Konec lanskega leta je izdal nov roman, v katerem osvetljuje razmere pred 100. leti in razloge za začetek prve svetovne vojne. Dogajanje med drugo svetovno vojno in trpljenje judovske družine iz Trsta opisuje Marta Ascoli v delu z naslovom »Auschwitz je tudi tvoj«. Tragično življenjsko zgodbo je iz italijanščine prevedla tržaška Slovenka, profesorica Magda Jevnikar. Več kot 70 let pa je trajalo, da je luč sveta v knjižni obliki ugledala Prekmurska slovenska slovnica. Doktor Avgust Pavel, jezikoslovec in literat, jo je napisal že leta 1942. Zakaj je pomembna za rojake v Porabju, lahko slišite v tokratnih Sotočjih. Odpravili smo se še v Matulje nad Reko, kjer so tudi v tamkajšnji šoli začeli s poukom slovenščine.


10.03.2014

Sotočja 10. 3. 2014

Slovenska manjšinska koordinacija, ki združuje vse krovne zamejske organizacije, je določila svoje prve naloge. Kakšne so, lahko slišite v Sotočjih. Čez slab mesec dni bodo na Madžarskem parlamentarne volitve. Porabski Slovenci bodo prvič volili svojega zagovornika oziroma poslanca. O pripravah na volitve več v tokratni oddaji. Predstavili smo tudi Zvonimirja Stipetića, novega predsednika Slovenskega doma Bazovica na Reki, spregovorili o možnostih za rešitev edine slovenske knjigarne v Trstu in se pridružili koroškim Slovencem na tradicionalnem koncertu Koroška poje.


04.03.2014

Sotočja 3. 3. 2014

Pustno rajanje in različni karnevali te dni potekajo tudi pri rojakih v sosednjih državah. V Sotočjih smo se odpravili na pustovanje na avstrijsko Koroško, v južno Podjuno, in v Porabje, kjer so po večletnem premoru obudili Borovo gostüvanje. Kako je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji. Predstavili smo znanega slovenskega tržaškega umetnika, grafika in slikarja, Franka Vecchieta. Te dni je izšla monografija z naslovom »Memorabilia« kot poklon njegovemu delu, predstavljenem v Trstu. Pridružili smo se tudi slovenskim izgnancem v Zagrebu, ki so pred desetimi leti ustanovili svojo samostojno sekcijo.


24.02.2014

Sotočja 24.2.2014

V Sotočjih smo tokrat obudili spomina na zavedna rojaka, ki sta s svojim delovanjem v začetku prejšnjega stoletja v zgodovino Slovencev vtisnila neizbrisen pečat. Doktor Jože Volbank se je vse življenje zavzemal za ohranitev slovenskega jezika na avstrijskem Koroškem. Volbankova ustanova, ki gospodari z njegovo zapuščino in nadaljuje to tradicijo, pa te dni praznuje 5-letnico delovanja. Za pravice Slovencev se je vse življenje boril tudi Josip Pangerc, dolgoletni župan Doline pri Trstu in deželni poslanec. Kaj vse je počel, razkrivamo v tokratnih Sotočjih. V Slovenski vesi smo se pridružili porabskim Slovencem na premieri dveh novih kratkih iger, na Reki pa folklorni skupini Bazovica in domačemu tamburaškemu orkestru.


17.02.2014

Sotočja 17.02.2014

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


10.02.2014

Sotočja 10.2.2014

V Sotočjih smo se posvetili živahnemu kulturnemu dogajanju v zamejstvu. Spomine smo obujali s Prešernovim nagrajencem, tržaškim Slovencem Pavletom Merkujem, skladateljem, etnomuzikologom, slovenistom in etimologom. Mlada koroška Slovenka Verena Gotthardt je pred kratkim izdala svoj pesniški prvenec z naslovom Najdeni nič. Več o njenem ustvarjanju lahko slišite v Sotočjih. Pesmi piše tudi rojakinja z Reke, zelo dejavna članica društva Bazovica Zdenka Kalan Verbanac. V Porabju so med drugim uradno zaznamovali 20. obletnico podpisa sporazuma med Slovenijo in Madžarsko o zagotavljanju posebnih pravic manjšinama. Sporazum, ki je začel veljati leta 1993, je prinesel pomembne spremembe. Kakšne? Odgovor nadete v tokratni oddaji.


25.02.2014

Sotočja 10.2.2014

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


03.02.2014

Sotočja

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


27.01.2014

Sotočja

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


20.01.2014

Sotočja

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


13.01.2014

Sotočja

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


06.01.2014

Sotočja 6.1.2014

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


30.12.2013

Sotočja

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


23.12.2013

Sotočja

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


16.12.2013

Sotočja

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


09.12.2013

Sotočja

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


02.12.2013

Sotočja

Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.


Stran 27 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov