Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Prvo srečanje z novim ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu, Vsi smo na istem čolnu, tudi v Tržaškem zalivu, najmlajši rojaki v reški Bazovici, festival jabolk v Porabju
Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim pristojnim ministrom Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta.
Prvi vtisi so bili pozitivni in to na obeh straneh. Predsednik krovnega Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj sprememb na področju financiranja ne pričakuje, saj to poteka po ustaljenem načinu. Opozarja na znane težave slovenske narodne skupnosti v Italiji, kot so zagotovitev slovenskega predstavnika v italijanski zbornici in senatu, vrnitev narodnih domov ter srečanja v okviru sveta vlade in si ob tem želi nekaterih novosti.
“Začetek je dober, bo pa treba s skupnimi močmi in v sodelovanju z SKGZ nadaljevati.”
Da bi morala Republika Slovenija sprejeti novo strategijo odnosa do svoje manjšine, je prepričan Rudi Pavšič, predsednik SKGZ, druge krovne organizacije Slovencev v Italiji:
“Mislim, da je treba premisliti odnos republike Slovenije do manjšin. Začeli bi lahko pri svetu vlade (za Slovence v zamejstvu), kjer bi naredili načrt za naslednje desetletje.”
Razmere se namreč hitro spreminjajo in narodne skupnosti so vse bolj na udaru, tudi v Evropi, opozarja:
“Moramo se resno zamisliti nad vlogo in položajem manjšin v Evropi, ko ta postaja vse manj skupna in je velika tendenca, da se vsaka država zapira sama vase. Seveda na tak način tudi izrinja manjšinska vprašanja… Zavedamo se, da so ti procesi nevarni. Poznamo jih iz prejšnjih desetletij.”
Ob tem se predsednik SKGZ zavzema za oživitev skupne manjšinske koordinacije imenovane Slomak, katere delo je v zadnjem času vnovič zamrlo.
Po srečanju z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Petrom Česnikom je bil zadovoljen tudi Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS), ene od treh krovnih organizacij koroških Slovencev. Prepričan je, da je novi minister dobra izbira, že zato, ker prihaja iz vrst Slovencev po svetu in pozna težave tistih, ki živijo znaj matične domovine.
Med ključnimi težavami, ki so jih predstavniki koroških Slovencev izpostavili v pogovoru z ministrom, pa je preživetje Novic, njihovega osrednjega časopisa, ki ni več tednik, ampak 14-dnevnik.
“Pomembno je, da je tudi minister pripravljen, da Slovenija in Avstrija skupaj poiščeta rešitev za redno izhajanje našega časopisa.”
Na drugi strani pa so nujne tudi strukturne spremembe, je prepričan Bernard Sadovnik:
“Če je to skupen časopis, ali gredo vse politične organizacije ven in postanejo lastniki bralci, ali pa se jim pridruži še tretja organizacija in tako razbremeni tudi pat situacijo, ki včasih obstaja.”
Pa bi se SKS pod vodstvom Bernarda Sadovnika pridružila drugima dvema krovnima organizacijama, ki izdajata Novice?
“Ne. SKS si želi, da bi bili bralci kot člani društva ali zadruge lastniki, ki skrbijo za časopis. Če se bralec identificira s časopisom kot član, je to večja vrednota, kot če organizacije sedemo za mizo.”
Dodatnega denarja Novice, kot kaže, letos ne bodo dobile. Minister Peter Česnik v pogovoru omenja dodatnih 15.000 evrov, ki pa jih je zagotovil že njegov predhodnik. Sicer minister po prvem srečanju s predstavniki krovnih slovenskih organizacij ni bil presenečen, saj, zagotavlja, razmere spremlja prek medijev. Ključnega pomena pa so podrobnosti, ki so jih predstavili, pravi:
“Vse se vrti okoli spodbujanja, vzdrževanja narodne zavesti, za katero je potreben jezik. In seveda je to pogojeno tudi s finančnimi sredstvi. Upam, da bo v proračunu, ki ga vlada pripravlja, dovolj denarja, da bomo te vizije, želje, upanja lahko tudi izpolnili.”
Glede sprememb minister Peter Česnik napoveduje tudi revizijo Zakona o odnosih s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Pri tem pa računa tudi na nadaljnje dobro sodelovanje z Ljudmilo Novak, predsednico komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
Daljšemu pogovoru z ministrom lahko prisluhnete v tokratni oddaji.
Jubilejna 50. Barkolana je nase opozorila že več tednov pred začetkom in sicer s plakatom, ki ga je oblikovala priznana sodobna umetnica srbskih korenin Marina Abramovič. Mnogi so ga pohvalili, številni so mu namenili le glasne kritike. Tržaške politike desnega tabora je zmotila rdeča barva, ki naj bi bila izraz komunizma, ta pa pomeni povezavo z Jugoslavijo in Titom, ki mu želijo odvzeti italijansko državno odlikovanje. Za ligaškega podžupana Trsta je plakat celo neetičen in nemoralen. Zagrozil je celo z umikom občinske denarne pomoči Barkolani. Predsednik organizacijskega odbora Mitja Gialuz pa je Mirjam Muženič med drugim zagotovil, da plakat ostaja:
“Kdor ima rad morje, ima rad tudi planet Zemljo. To je močno sporočilo letošnje Barkolane, skupaj s plakatom in napisom Vsi smo na isti ladji, skupaj z Marino Abramović.”
Plakat torej je in bo, njegova vrednost je bistveno večja od začetne. Vse večjo težo pa dobiva tudi slovenska prisotnost in slovenska podoba te večdnevne športne, kulturne, družabne in nenazadnje politično gospodarske prireditve. Evgen Ban iz Zveze slovenskih športnih društev v Trstu, ki koordinira prireditve pod naslovom Slovenski pozdrav Barkovljanki, napoveduje pester program, ki poteka ves teden do nedelje 14.10.:
“Razne slovenske športne in kulturne ustanove so se tudi letos združile, da bi Trstu ponudile zanimiv program. Pripravljamo od kulturno – enogatronomskih pohodov do prvih glasbeno gledaliških kulturnih predstav in seveda na koncu našo osrednjo športno prireditev.”
Tudi snovalci knjige ob 50-letnici Barkolane niso pozabili na slovenske soobčane. Um mare dei raconti ali Morje zgodb prinaša tudi deli tržaških literatov pisatelja Borisa Pahorja in pesnika Miroslava Košute.
V društvu Bazovica na Reki je v zadnjih letih večkrat slišati otroški živžav, začelo se je z miklavževanjem in nadaljevalo z občasnimi programi, ki so privabili najmlajše, predvsem počitniška enotedenska delavnica z učenjem slovenščine v igrah in različnih zabavnih in športnih dejavnostih.
Pomen ohranjanja jezika so prepoznali tudi starši in dali pobudo za učenje slovenskega jezika pri najmlajših, še zlasti, ko se je na začetku tega šolskega leta pokazalo, da se Igralne urice v reškem vrtcu Bulevard – zaradi manjšega interesa, reorganizacije vrtca oz. novega vodstva –, po uspešnem letu in pol ne bodo nadaljevale.
Vrzel je tako, delno, zapolnilo društvo Bazovica in dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture, ki sicer poteka za srednješolce in odrasle, uvedlo tudi za otroke. Oblikovani sta dve skupini, prva za osnovnošolce od 6 do 10 let starosti in jo vodi učiteljica Vida Srdoč, medtem ko najmlajše, vrtičkarje in prvošolčke, poučuje Andrea Šlosar, učiteljica slovenščine na štirih šolah. Pouk za to generacijo v Bazovici poteka prvič, posebej razveseljivo pa je, da se je naposled oblikovala skupinica bolj ali manj stalnih obiskovalcev društva.
Pouk so staršem in starim staršem predstavili v ponedeljek (1.10.), učiteljica skupine, ki pomeni novost v društvu, Andrea Šlosar pa je v pogovoru z Marjano Mirkovič med drugim dejala, da jih bo v vsaki skupini vsaj 14, kar je zelo spodbudno:
“Dobro smo začeli. Otroci imajo različno predznanje, saj so nekateri obiskovali počitniško šolo, druge smo nekaj naučili danes.”
Pouk bo potekal enkrat tedensko po 2 šolski uri.
“Glede na to, da je veliko družin, ki imajo enega otroka v eni, drugega pa v drugi skupini, smo se potrudili in pouk organizirali sočasno za obe skupini.”
Učiteljica Andrea Šlosar napoveduje tudi stike s Slovenijo in zunajšolsko dejavnost, za začetek obisk bližnje Ilirske Bistrice, knjižnice, parka in čebelarske zbirke. Vse programe slovenščine na Reki vsa leta podpira tudi Svet slovenske narodne manjšine na mestni ravni, in velja tudi za nov pouk v Bazovici, poudarja predsednik Boris Rejec:
“Imeli smo smešen sistem, da smo začeli graditi hišo na strehi. Zdaj smo končno začeli pri temeljih.”
Tudi porabski sadjarji imajo sladke skrbi, saj je letina jabolk odlična. Zato so na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku vnovič pripravili festival jabolk. Letina je tako kot v Sloveniji zelo dobra in težave imajo, kam z vsemi jabolki. Rešitev je predelava v jabolčni sok, ki ga bodo prodajali v zimskem času, saj hladilnice (še) nimajo.
Da bi šli v veleprodajo, ne gre, ker smo premajhni predelovalci, pojasnjuje direktorica Razvojne agencije Slovenska krajina Andrejo Kovač:
“Ker nismo fizična ampak pravna oseba, za nas veljajo strožji predpisi. Zato smo se odločili, da lahko pri nas ljudje kupijo jabolka za stiskanje, končni produkt pa je sok.”
Problem je, ko jabolk ni, in problem je, ko jih je preveč. Postavitev hladilnice bi zahtevala predhodne dogovore za prodajo jabolk, pravi Andreja Kovač:
“Razmišljamo, da bi jih prodali različnim ustanovam, za kar pa je treba sodelovati z drugimi sadjarji v okolici. Le tako bi lahko zagotovili dovolj veliko količino jabolk. Vprašanje pa je, kaj bo, ko jih ne bo, skladno s sklenjenimi pogodbami pa bi jabolka morali zagotoviti.”
In zato o hladilnici še razmišljajo, dilemo v pogovoru s Silvo Eöry pojasnjuje Andreja Kovač. Kako pa so bili zadovoljni obiskovalci festivala jabolk? Prisluhnite!
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Prvo srečanje z novim ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu, Vsi smo na istem čolnu, tudi v Tržaškem zalivu, najmlajši rojaki v reški Bazovici, festival jabolk v Porabju
Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim pristojnim ministrom Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta.
Prvi vtisi so bili pozitivni in to na obeh straneh. Predsednik krovnega Sveta slovenskih organizacij Walter Bandelj sprememb na področju financiranja ne pričakuje, saj to poteka po ustaljenem načinu. Opozarja na znane težave slovenske narodne skupnosti v Italiji, kot so zagotovitev slovenskega predstavnika v italijanski zbornici in senatu, vrnitev narodnih domov ter srečanja v okviru sveta vlade in si ob tem želi nekaterih novosti.
“Začetek je dober, bo pa treba s skupnimi močmi in v sodelovanju z SKGZ nadaljevati.”
Da bi morala Republika Slovenija sprejeti novo strategijo odnosa do svoje manjšine, je prepričan Rudi Pavšič, predsednik SKGZ, druge krovne organizacije Slovencev v Italiji:
“Mislim, da je treba premisliti odnos republike Slovenije do manjšin. Začeli bi lahko pri svetu vlade (za Slovence v zamejstvu), kjer bi naredili načrt za naslednje desetletje.”
Razmere se namreč hitro spreminjajo in narodne skupnosti so vse bolj na udaru, tudi v Evropi, opozarja:
“Moramo se resno zamisliti nad vlogo in položajem manjšin v Evropi, ko ta postaja vse manj skupna in je velika tendenca, da se vsaka država zapira sama vase. Seveda na tak način tudi izrinja manjšinska vprašanja… Zavedamo se, da so ti procesi nevarni. Poznamo jih iz prejšnjih desetletij.”
Ob tem se predsednik SKGZ zavzema za oživitev skupne manjšinske koordinacije imenovane Slomak, katere delo je v zadnjem času vnovič zamrlo.
Po srečanju z ministrom za Slovence v zamejstvu in po svetu Petrom Česnikom je bil zadovoljen tudi Bernard Sadovnik, predsednik Skupnosti koroških Slovencev in Slovenk (SKS), ene od treh krovnih organizacij koroških Slovencev. Prepričan je, da je novi minister dobra izbira, že zato, ker prihaja iz vrst Slovencev po svetu in pozna težave tistih, ki živijo znaj matične domovine.
Med ključnimi težavami, ki so jih predstavniki koroških Slovencev izpostavili v pogovoru z ministrom, pa je preživetje Novic, njihovega osrednjega časopisa, ki ni več tednik, ampak 14-dnevnik.
“Pomembno je, da je tudi minister pripravljen, da Slovenija in Avstrija skupaj poiščeta rešitev za redno izhajanje našega časopisa.”
Na drugi strani pa so nujne tudi strukturne spremembe, je prepričan Bernard Sadovnik:
“Če je to skupen časopis, ali gredo vse politične organizacije ven in postanejo lastniki bralci, ali pa se jim pridruži še tretja organizacija in tako razbremeni tudi pat situacijo, ki včasih obstaja.”
Pa bi se SKS pod vodstvom Bernarda Sadovnika pridružila drugima dvema krovnima organizacijama, ki izdajata Novice?
“Ne. SKS si želi, da bi bili bralci kot člani društva ali zadruge lastniki, ki skrbijo za časopis. Če se bralec identificira s časopisom kot član, je to večja vrednota, kot če organizacije sedemo za mizo.”
Dodatnega denarja Novice, kot kaže, letos ne bodo dobile. Minister Peter Česnik v pogovoru omenja dodatnih 15.000 evrov, ki pa jih je zagotovil že njegov predhodnik. Sicer minister po prvem srečanju s predstavniki krovnih slovenskih organizacij ni bil presenečen, saj, zagotavlja, razmere spremlja prek medijev. Ključnega pomena pa so podrobnosti, ki so jih predstavili, pravi:
“Vse se vrti okoli spodbujanja, vzdrževanja narodne zavesti, za katero je potreben jezik. In seveda je to pogojeno tudi s finančnimi sredstvi. Upam, da bo v proračunu, ki ga vlada pripravlja, dovolj denarja, da bomo te vizije, želje, upanja lahko tudi izpolnili.”
Glede sprememb minister Peter Česnik napoveduje tudi revizijo Zakona o odnosih s Slovenci v zamejstvu in po svetu. Pri tem pa računa tudi na nadaljnje dobro sodelovanje z Ljudmilo Novak, predsednico komisije DZ za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu.
Daljšemu pogovoru z ministrom lahko prisluhnete v tokratni oddaji.
Jubilejna 50. Barkolana je nase opozorila že več tednov pred začetkom in sicer s plakatom, ki ga je oblikovala priznana sodobna umetnica srbskih korenin Marina Abramovič. Mnogi so ga pohvalili, številni so mu namenili le glasne kritike. Tržaške politike desnega tabora je zmotila rdeča barva, ki naj bi bila izraz komunizma, ta pa pomeni povezavo z Jugoslavijo in Titom, ki mu želijo odvzeti italijansko državno odlikovanje. Za ligaškega podžupana Trsta je plakat celo neetičen in nemoralen. Zagrozil je celo z umikom občinske denarne pomoči Barkolani. Predsednik organizacijskega odbora Mitja Gialuz pa je Mirjam Muženič med drugim zagotovil, da plakat ostaja:
“Kdor ima rad morje, ima rad tudi planet Zemljo. To je močno sporočilo letošnje Barkolane, skupaj s plakatom in napisom Vsi smo na isti ladji, skupaj z Marino Abramović.”
Plakat torej je in bo, njegova vrednost je bistveno večja od začetne. Vse večjo težo pa dobiva tudi slovenska prisotnost in slovenska podoba te večdnevne športne, kulturne, družabne in nenazadnje politično gospodarske prireditve. Evgen Ban iz Zveze slovenskih športnih društev v Trstu, ki koordinira prireditve pod naslovom Slovenski pozdrav Barkovljanki, napoveduje pester program, ki poteka ves teden do nedelje 14.10.:
“Razne slovenske športne in kulturne ustanove so se tudi letos združile, da bi Trstu ponudile zanimiv program. Pripravljamo od kulturno – enogatronomskih pohodov do prvih glasbeno gledaliških kulturnih predstav in seveda na koncu našo osrednjo športno prireditev.”
Tudi snovalci knjige ob 50-letnici Barkolane niso pozabili na slovenske soobčane. Um mare dei raconti ali Morje zgodb prinaša tudi deli tržaških literatov pisatelja Borisa Pahorja in pesnika Miroslava Košute.
V društvu Bazovica na Reki je v zadnjih letih večkrat slišati otroški živžav, začelo se je z miklavževanjem in nadaljevalo z občasnimi programi, ki so privabili najmlajše, predvsem počitniška enotedenska delavnica z učenjem slovenščine v igrah in različnih zabavnih in športnih dejavnostih.
Pomen ohranjanja jezika so prepoznali tudi starši in dali pobudo za učenje slovenskega jezika pri najmlajših, še zlasti, ko se je na začetku tega šolskega leta pokazalo, da se Igralne urice v reškem vrtcu Bulevard – zaradi manjšega interesa, reorganizacije vrtca oz. novega vodstva –, po uspešnem letu in pol ne bodo nadaljevale.
Vrzel je tako, delno, zapolnilo društvo Bazovica in dopolnilni pouk slovenskega jezika in kulture, ki sicer poteka za srednješolce in odrasle, uvedlo tudi za otroke. Oblikovani sta dve skupini, prva za osnovnošolce od 6 do 10 let starosti in jo vodi učiteljica Vida Srdoč, medtem ko najmlajše, vrtičkarje in prvošolčke, poučuje Andrea Šlosar, učiteljica slovenščine na štirih šolah. Pouk za to generacijo v Bazovici poteka prvič, posebej razveseljivo pa je, da se je naposled oblikovala skupinica bolj ali manj stalnih obiskovalcev društva.
Pouk so staršem in starim staršem predstavili v ponedeljek (1.10.), učiteljica skupine, ki pomeni novost v društvu, Andrea Šlosar pa je v pogovoru z Marjano Mirkovič med drugim dejala, da jih bo v vsaki skupini vsaj 14, kar je zelo spodbudno:
“Dobro smo začeli. Otroci imajo različno predznanje, saj so nekateri obiskovali počitniško šolo, druge smo nekaj naučili danes.”
Pouk bo potekal enkrat tedensko po 2 šolski uri.
“Glede na to, da je veliko družin, ki imajo enega otroka v eni, drugega pa v drugi skupini, smo se potrudili in pouk organizirali sočasno za obe skupini.”
Učiteljica Andrea Šlosar napoveduje tudi stike s Slovenijo in zunajšolsko dejavnost, za začetek obisk bližnje Ilirske Bistrice, knjižnice, parka in čebelarske zbirke. Vse programe slovenščine na Reki vsa leta podpira tudi Svet slovenske narodne manjšine na mestni ravni, in velja tudi za nov pouk v Bazovici, poudarja predsednik Boris Rejec:
“Imeli smo smešen sistem, da smo začeli graditi hišo na strehi. Zdaj smo končno začeli pri temeljih.”
Tudi porabski sadjarji imajo sladke skrbi, saj je letina jabolk odlična. Zato so na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku vnovič pripravili festival jabolk. Letina je tako kot v Sloveniji zelo dobra in težave imajo, kam z vsemi jabolki. Rešitev je predelava v jabolčni sok, ki ga bodo prodajali v zimskem času, saj hladilnice (še) nimajo.
Da bi šli v veleprodajo, ne gre, ker smo premajhni predelovalci, pojasnjuje direktorica Razvojne agencije Slovenska krajina Andrejo Kovač:
“Ker nismo fizična ampak pravna oseba, za nas veljajo strožji predpisi. Zato smo se odločili, da lahko pri nas ljudje kupijo jabolka za stiskanje, končni produkt pa je sok.”
Problem je, ko jabolk ni, in problem je, ko jih je preveč. Postavitev hladilnice bi zahtevala predhodne dogovore za prodajo jabolk, pravi Andreja Kovač:
“Razmišljamo, da bi jih prodali različnim ustanovam, za kar pa je treba sodelovati z drugimi sadjarji v okolici. Le tako bi lahko zagotovili dovolj veliko količino jabolk. Vprašanje pa je, kaj bo, ko jih ne bo, skladno s sklenjenimi pogodbami pa bi jabolka morali zagotoviti.”
In zato o hladilnici še razmišljajo, dilemo v pogovoru s Silvo Eöry pojasnjuje Andreja Kovač. Kako pa so bili zadovoljni obiskovalci festivala jabolk? Prisluhnite!
Učenci dvojezične osnovne šole z Gornjega Senika v Porabju so s svojo radijsko oddajo dokazali, da lahko uspešno soustvarjajo zamejske vsebine. Mlade na avstrijskem Koroškem k dejavni vlogi spodbuja projekt pisanja v slovenskem jeziku - Pisana promlad, ki letos poteka že desetič.Gostimo novo tajnico reške Bazovice Sandro Grudenić, nekdanjo učiteljico slovenskega jezika, ki ji idej ne manjka. Pomembni izzivi so tudi pred podjetji Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Kaj je značilno za ta podjetja, je zanimalo Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta. Kaj so ugotovili? Prisluhnite
Kaj si lahko Slovenci v Avstriji obetajo od nove turkizno zelene vlade? O tem s poslanko Zelenih Olgo Voglauer. Z vodjo Unikuma - kulturnega centra celovške univerze - Emilom Krištofom se pogovarjamo o zaznamovanju 100. obletnice koroškega plebiscita. Letos bo minilo tudi 100 let od požiga Narodnega doma v Trstu. O tem pomembnem simbolu Slovencev v Furlaniji Julijski krajini in njegovi prihodnji usodi razmišlja upokojeni novinar, urednik in publicist Ivo Jevnikar. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Kölleš Kiss pogledamo, kakšne izzive prinaša letošnje leto. Z rojakinjo mlajše generacije z Reke Mihelo Pauman Budanović pa spregovorimo tudi o vključevanju mladih.
»Ko si zadnjič vzameš čas« je naslov pesmi Tonča Feiniga novega albuma, ki ga je ta koroški slovenski glasbenik izdal sredi decembra. Album z naslovom Shine bomo predstavljamo v tokratni oddaji. Vzamemo pa si tudi čas za oceno iztekajočega se leta. Kako zadovoljni so Slovenci v Furlaniji Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? Svojega predstavnika v parlamentu imajo, tako na Dunaju kot v Rimu, nikakršnih zagotovil pa nimajo, da bo tudi v prihodnje tako. Zanima nas, kako uspešni so bili rojaki na Hrvaškem predvsem pri uvajanju pouka slovenščine v šolah hrvaških šolah in kakšen je njihov položaj. O zelo pomembnem razvojnem programu slovenskega Porabja in sodelovanju z drugimi organizacijami pa se pogovarjamo z novim predsednikom krovne Državne slovenske samouprave Karlom Holcem. Prisluhnite!
Na avstrijskem Koroškem pozorno spremljajo napovedi o morebitni izgradnji drugega bloka krške nuklearke. O razlogih za nasprotovanje gradnji se pogovarjamo s Štefanom Merkačem, koroškim slovenskim okoljevarstvenikom, ki sodeloval pri pripravi ambicioznega energetskega načrta koroške deželne vlade. Pridružimo se najmlajšim rojakom, ki so na Reki pozdravili Miklavža in popestrili prednovoletno srečanje. Pri založbi Mladika so se poklonili lani umrlemu pisatelju in prevajalcu Alojzu Rebuli ter izdali dokumentarno monografijo o njegovem življenju. Skupaj s člani slavističnega društva Prekmurja, Prlekije in Porabja pa se odpravimo tudi v Monošter. Prisluhnite!
Rojaki na avstrijskem Koroškem so z navdušenjem sprejeli imenovanje Jožeta Marketza za novega krškega škofa. Pridružimo se Miklavžu, ki je v Slovenskem domu v Monoštru razveselil več kot 70 malčkov. Veselo je bilo tudi v reškem vrtcu in osnovni šoli Kozala, ki jo je obiskala Muca copatarica. Predsednica slovenskega društva iz Dubrovnika Tanja Baletić Cizej namreč te dni s svojimi lutkovnimi predstavami navdušuje najmlajše v Kvarnerju in Istri. Porobneje tudi o snemanju BBC-jevega dokumentarnega filma o Borisu Pahorju in peti izdaji knjige Gamsi na plazu Karla Prušnika Gašperja.
O slovenskih zamejskih založbah, odnosu države in pretočnosti ustvarjalne kreativnosti s tržaškim literatom in letošnjim Schwentnerjevim nagrajencem Markom Kravosom. Z ravnatelji treh slovenskih šol iz Furlanije Julijske krajine in z avstrijske Koroške Avstrije o vlogi šole pri oblikovanju manjšinsko dejavnih mladih rojakov. Slovenci na Hrvaškem oblikujejo svojo strategijo in zanima nas, katere so prednostne naloge. Kaj načrtujejo v Sakalovcih v Porabju? Prisluhnite!
Ob 70-letnici delovanja Narodnega sveta koroških Slovencev se z njegovim predsednikom Valentinom Inzkom pogovarjamo o enotnosti, izzivih in mladih. Ti so se zbrali tudi v Ljubljani na letošnjem sklepnem srečanju mreže Alpe Jadran - Maj. Kdo so ti mladi in zakaj se povezujejo, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo Nežo Kravos, predsednico novoustanovljenega društva mladih Slovencev v Italiji - DM+. O pouku slovenščine se pogovarjamo s Ksenjo Klovar Lukarič, novo učiteljico na reški OŠ Kozala, z Martinom Ropošem pa tudi o razvojnem programu slovenskega Porabja, vrednem skoraj 3 milijone evrov. Prisluhnite!
»Spreminjanje perspektive: od konflikta prek dialoga do konsenza« je bil naslov 30. evropskega kongresa narodnih skupnosti, ki ga je v Celovcu pripravil Biro za slovensko narodno skupnost. Ogledamo si premiero plesno-gledališke predstave, ki jo je pripravila mladinska gledališka skupina društva Bilka iz Bilčovsa. V Trstu obiščemo centralni urad za slovenski jezik v Furlaniji Julijski krajini, odprt lani poleti. Gostimo še eno vsestransko dejavno rojakinjo iz Zagreba Marjeto Trkman Kravar, tesno povezano s turizmom, in si v Monoštru ogledamo dela, nastala na tradicionalni 18. likovni koloniji. O razstavi in načrtih za galerijo več v tokratnih Sotočjih. Prisluhnite!
V Zagrebu so proslavili 90-letnico delovanja društva Slovenski dom. Kako slovesno je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji. Z visokim komisarjem OVSE-ja za manjšinska vprašanja Lambertom Zannierom se pogovarjamo o položaju manjšin in njihovem bogastvu. Da je prednost, če si pripadnik manjšine, je prepričan znani tržaški Slovenec Bojan Brezigar. 20 let je življenje rojakov v zamejstvu predstavljal v kolumnah za dnevnik Večer, izbrane pa je zdaj objavil v knjigi Pogled izza meje. Kakšen je ta pogled? V oddaji gostimo tudi raziskovalko pouka slovenščine na novih srednjih šolah v Avstriji Bernardo Volavšek Kuresch in novega predsednika krovne organizacije porabskih Slovencev Karla Holca, ki je prevzel vodenje Državne slovenske samouprave. Kakšen je njegov pogled na slovensko manjšino? Prisluhnite!
Porabski Slovenci so po obisku premiera Marjana Šarca na Madžarskem zadovoljni. Zakaj, lahko slišite v tokratni oddaji. Kakšno vlogo lahko imajo slovenska zamejska gospodarska združenja v spreminjajočem se globalnem gospodarstvu? O tem več v pogovoru z goriškim rojakom Robertom Frandoličem, predsednikom Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, in Benjaminom Wakounigom, predsednikom Slovenske gospodarske zveze iz Celovca. O začetkih pouka slovenskega jezika na reški osnovni šoli Pećine pripoveduje nekdanja ravnateljica Irena Margan. Leta 2006 je začela s prostovoljnim poučevanjem svojega maternega jezika, zdaj pouk slovenščine v okviru hrvaške zakonodaje poteka že deseto leto. V Trstu pa se odpravimo po sledeh Primoža Trubarja. Prisluhnite
Dolgoletna predsednika krovnih slovenskih zamejskih organizacij Marjan Sturm in Rudi Pavšič sta bila za svoje delo in neprecenljiv prispevek k medkulturnem dialogu odlikovana z redom za zasluge. Kaj počneta in kako ocenjujeta trenutno dogajanje, nas zanima v tokratni oddaji. Slovensko kulturno društvo Rož je za svoje odmevno delo dobilo visoko avstrijsko odlikovanje. Kaj pomeni takšno priznanje, se pogovarjamo z režiserjem Marjanom Štikarjem, ki vedno znova poskrbi, da se o njihovem delu govori. V Zagrebu so se pred 90-letnico Slovenskega doma z biografijo poklonili ustanovitelju Franu Zavrniku in z razstavo gledališčniku Hinku Nučiču, na Reki pa so slovesno zaznamovali 10-letnico pouka slovenščine v osnovni šoli Pećine. Bolje pa lahko spoznate tudi mladega porabskega Slovenca Szabolcsa Andrejka, ki je delo našel v Murski Soboti. Prisluhnite!
Kaj so porabskim Slovencem prinesle lokalne in manjšinske volitve na Madžarskem? Cikcak po Šmihelu pri Pliberku ob koncu praznovanja 40-letnice lutkarstva in 20-letnice festivala Cikl Cakl. Z Miho Vavtijem spregovorimo o bližajoči se 30-letnici šmihelskega New Times Bigbanda, pomenu glasbene dejavnosti in težavah z njegovim financiranjem. Ogledamo si premiero predstave Krčmarica Mirandolina v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Več lahko slišite o filmskem festivalu Poklon viziji, ki je potekal v kar 7 mestih v Sloveniji in Italiji. Gostimo pa tudi Vasiljko Tovarloža, dolgoletno in aktivno članico društva Slovenski dom v Zagrebu.
Po dveh letih vnovič seja sveta vlade za Slovence v zamejstvu, kaj se dogaja v Italiji - od slovenske narodne skupnosti do Južnih Tirolcev, Avstrija 100 let po senžermenski mirovni pogodbi, rojaki iz Zagreba so se z razstavo spomnili športne legende Leona Štuklja, pomembna vloga slovenskih zamejskih knjižnic. Prisluhnite!
Z vodjo koroških Zelenih Olgo Voglauer se po velikem uspehu na avstrijskih parlamentarnih volitvah pogovarjamo o nadaljevanju njene politične kariere na Dunaju. Pridružimo se Slovencem na Hrvaškem, ki so svoje redno letno srečanje tokrat pripravili v osrednji Istri. Ob začetku novega študijskega leta se pogovarjamo z reško rojakinjo Katjo Grubiša, ki nadaljuje študij komunikologije na Fakulteti za družbene vede.V Števanovcih pa si ogledamo novi predstavi porabske slovenske gledališke družine Nindrik Indrik in Dua Fodor.
Kaj si lahko po parlamentarnih volitvah v Avstriji obeta tam živeča slovenska narodna skupnost, sprašujemo koroškega slovenskega novinarja Janka Kulmescha. Gostimo znanega prekmurskega gledališkega ustvarjalca Milivoja Mikija Roša, tesno povezanega s porabskimi Slovenci in filmom Oroslan. Ustavimo se na Reki, kjer so se z razstavo Zadnji pričevalci poklonili tudi zaprtim v italijanskem fašističnem taborišču Kampor na Rabu. Koliko pa je zamejska tematika prisotna v slovenskih učnih načrtih? Premalo, ugotavljajo raziskovalci. Prisluhnite!
Ustavimo se v Trstu na 4. Slofestu – festivalu ustvarjalnosti slovenske narodne skupnosti, ki želi postati tudi most med manjšino in večinskim prebivalstvom. V Benečijo nas povabi zvedna 30-letna rojakinja Mariagiulio Pagon, profesorica italijanščine na dvojezični osnovni šoli v Špetru, na Gornjem Seniku pa se pridružimo učencem in učiteljem na obnovljeni dvojezični šoli. Kakšen je odnos pristojnih hrvaških oblasti do manjšinskih jezikov? To je zanimalo tudi člane odbora Sveta Evrope, ki spremlja spoštovanje določil evropske listine o jezikih manjšin. Je slovenščina na Hrvaškem žrtev neurejenih odnosov med državama? Več lahko slišite tudi o gledališko bogati jeseni koroških Slovencev in mednarodnem multimedijskem projektu Podobe pokrajin. Prisluhnite!
Kako je s šolstvom rojakov v Porabju, nas zanima v tokratni oddaji. V zadnjih letih je bilo namreč slišati precej kritik na tudi glede usposobljenosti učiteljev. Zdaj se, kot kaže, razmere vendarle izboljšujejo. Spremembe se obetajo tudi na avstrijskem Koroškem. Začeli so namreč s prenovo učnih načrtov. Tudi tam so namreč učitelji opozarjali, da so prenatrpani. Nika Sommeregger je koroška slovenska režiserka, ki večinoma dela na Dunaju. Vendar bo v novi gledališki sezoni precej časa preživela tudi v Celovcu. Med drugim tudi zaradi predstave v okviru obeleževanja 100.obletnice koroškega plebiscita. Več v tokratni oddaji, ko vas povabimo tudi na izlet v Rezijo.
Tokratno oddajo bo zaznamoval začetek novega šolskega leta pri rojakih v Furlaniji Julijski krajini, na avstrijskem Koroškem in Hrvaškem. Pridružimo se udeležencem prve gledališko koncertne tehnične delavnice v Šentjanžu v Rožu in porabskim Slovencem, ki podpirajo kandidaturo Lendave za Evropsko prestolnico kulture. Računajo, da bo to še okrepilo stike z matično domovino. Pred oktobrskimi lokalnimi volitvami na Madžarskem pa računajo tudi na večje zanimanje rojakov za vpis v volilne imenike. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
Slovenci v Italiji si želijo, da bi bila slovenska državna zastava tudi njihov simbol, pravica do njene javne uporabe pa zapisana črno na belem v pristojnem deželnem zakonu. Toda, eno so želje, drugo pa je realnost. V tokratni oddaji podrobneje o tem, kako je čezmejni projekt, namenjen razvoju etičnega turizma, povezal mlade rojake iz Porabja in Prekmurja. V Ankaranu pa se pridružimo koroških Slovencem, udeležencem tradicionalnih gledaliških delavnic.
Slovenci v Italiji si želijo, da bi bila slovenska državna zastava tudi njihov simbol, pravica do njene javne uporabe pa zapisana črno na belem v pristojnem deželnem zakonu. Toda, eno so želje, drugo pa je realnost. V tokratni oddaji podrobneje o tem, kako je čezmejni projekt, namenjen razvoju etičnega turizma, povezal mlade rojake iz Porabja in Prekmurja. V Ankaranu pa se pridružimo koroških Slovencem, udeležencem tradicionalnih gledaliških delavnic.
Neveljaven email naslov