Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök zapušča mesto vodje te krovne organizacije, shod v Pliberku, nova konvencija RAI, Sanje za Mirjam in Slovurice v Karlovcu

Predsednik Zveze Slovencev na Madžarskem Jože Hirnök se po 29 letih poslavlja z mesta vodje krovne organizacije porabskih Slovencev, ki jo je vodil vse od ustanovitve leta 1990. Pred tem so delovali v Demokratični zveze južnih Slovanov skupaj s Hrvati in Srbi. Konec 80 let prejšnjega stoletja, ko so se začele družbene spremembe, so ugotovili, da ta povezava njihovih interesov ne more več zastopati, zato so najprej ustanovili društvo Lipa,  predhodnik Zveze Slovencev na Madžarskem.

Jože Hirnök se še dobro spomni začetkov svoje politične kariere leta 1990, ko je bil edini kandidat za predsednika na novoustanovljene Zveze.

»Na začetku ni bilo lahko, saj voditi takrat edino državno organizacijo, ni bilo enostavno. Učil sem se politike in se tu pa tam boril tudi proti svoji državi,  proti Madžarski, da dosežem kar največ za slovensko manjšino. Seveda sem bil na začetku neroden, zaletav, toda kljub temu so me spoštovali, tako na Madžarskem kot v Sloveniji. Moram pa povedati, da sem vedno povedal tisto, kar sem resno mislil.«

Jože Hirnök v pogovoru s Silvo Eöry oceni tudi doseženo v skoraj treh desetletjih delovanja. Kot pravi, je zadovoljen, vendar pa brez pomoči Slovenije ne bi šlo. Priznava pa, da pri skrbi za slovenski jezik niso bili najbolj uspešni, čeprav je v zadnjih letih viden tudi napredek.

Razmere so se namreč spremenile. Pred tremi, štirimi desetletji so otroci doma govorili slovensko, madžarsko pa so se začeli učiti šele v osnovni šoli. Danes pa doma govorijo madžarsko, s slovenščino pa se srečajo po prihodu v šolo. Kot je prepričan sogovornik, so težave tudi pri sami didaktiki, metodologiji učenja tujega jezika in usposobljenosti učiteljev.

»Že pred 15 leti sem prosil, ker imamo zelo malo učiteljev slovenščine, da nam jih pošljejo iz Slovenije, torej slovenske učitelje, profesorje. Ampak to se je zgodilo zelo pozno in s tem smo tudi veliko izgubili.«  

Po 29 letih se Jože Hirnök poslavlja z mesta predsednika Zveze Slovencev na Madžarskem in mesto prepušča mlajšim.

»To seveda ne pomeni, da ne bom več delal za Slovence na Madžarskem, saj to ni le moje delo, to je moje življenje.«

Daljši pogovor z Jožetom Hirnökom lahko slišite v drugem delu tokratne oddaje.

Slovurice v mestni knjižnici Ivana Gorana Kovačića v Karlovcu

Na Hrvaškem je deset knjižnic, namenjenih narodnim manjšinam (osrednje knjižnice za  Albance, Avstrijce, Čehe, Madžare, Rusine in Ukrajince, Slovake, Slovence, Srbe, Italijane in za Judovsko občino Zagreb). Za zbirko slovenskega gradiva je od leta 1993 pristojna mestna knjižnica Ivana Gorana Kovačića v Karlovcu, ki že vrsto let tesno sodeluje s knjižnico Mirana Jarca v Novem mestu. Skupaj so pripravili več uspešnih projektov, ki krepijo vezi na področju kulture.

Eden od teh je tudi projekt OBMEJ – podpora razvoju knjižnične dejavnosti na obmejnih območjih, ki ga financira slovensko ministrstvo za kulturo.  V okviru tega projekta je knjižnica v Karlovcu gostila več različnih dogodkov za vse generacije. Od tečaja slovenščine, knjižnih predstavitev do rednih obiskov Bibliobusa novomeške knjižnice v dveh šolah Karlovške županije.

Del projekta OBMEJ so tudi Slovurice / Slovenske urice, organizirano učenje slovenščine za otroke, ki v knjižnico vedno privabi veliko otrok. Kot pojasnjuje vodja zbirke v slovenščini Vedrana Kovač Vrana v pogovoru z Marjano Mirković, skušajo najmlajšim približati slovenski jezik, kulturo in literaturo na zabaven način. Projekt, ki se je začel konec marca naj bi enkrat mesečno potekal do konca leta.

» Odziv je zelo dober, ker imamo otroke, ki redno uporabljajo našo knjižnico. To so otroci, stari od 5 do 7 let, zelo zainteresirani za spoznavanje novosti, besed skozi igro, zabavo, glasbo v slovenščini.«  

Otroke poučujeta učiteljici iz Slovenije, profesorica slovenščine in knjižničarka iz Novega Mesta, in to je, pravi Vedrana Kovač Vrana odlično.

»Zelo pomembno je, da imamo izvirne govorce slovenskega jezika. Otroci so navdušeni nad takšnim načinom. Nekateri udeleženci imajo slovenske korenine drugi ne, so pa zainteresirani za učenje, ker mogoče  njihovi starši delajo v Sloveniji. Iz Karlovca namreč vsak dan zelo veliko ljudi odhaja na delo v Slovenijo.«

Karlovška knjižnica Ivana Gorana Kovačića tesno sodeluje z novomeško knjižnico Mirana Jarca, njen Bibliobus pa enkrat mesečno obišče šoli v Žakanju in Kamanju.

»To sta obmejni območji, kjer živi veliko pripadnikov slovenske manjšine in so otroci zelo zainteresirani in navdušeni za učenje slovenščine in branje literature v slovenskem jeziku. Odziv je dober.«

Daljši pogovor z Vedrano Kovač Vrana, vodjo zbirke slovenskega gradiva v knjižnici Ivana Gorana Kovačića v Karlovcu, vas čaka v tokratni oddaji. Preverjamo, kako je potekala manifestacija v Pliberku zoper ustaške in neonacistične shode. Zanima nas, kakšna prihodnost se obeta slovenskemu programu italijanske javne RTV. Spregovorimo o pobudi Sanje za Mirjam, namenjeni sodelovanju.

Prisluhnite!