Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Sotočja 10.6. 2019

10.06.2019


Mi, Slovenci v Italiji in njihov odgovor na predloge za preštevanje, vse slabši odnos do manjšin na Hrvaškem, Porabski dan na Gornjem Seniku in praznovanje 45-letnice KSŠŠ v Gradcu

Kdo so Slovenci v Italiji, predstavljeni v novi publikaciji, in kako njihovi predstavniki ocenjujejo najnovejše pobude za spremembe državnega in deželnega zaščitnega zakona. Priložnost za pogovor o tem je bila v petek,  ko so na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani predstavili trijezično publikacijo, namenjeno predstavitvi rojakov v Italiji, njihovi zgodovini in razvejani dejavnosti, da bi tako spodbudili dialog z večinskim prebivalstvom. Da je ta nujen, dokazujejo tudi najnovejši poskusi zmanjševanja pravic Slovencev v Italiji. Predlog poslanca Naprej Italija Roberta Novellija, da bi popisali pripadnike manjšin v Furlaniji Julijski krajini je dvignil precej prahu tudi znotraj slovenske narodne skupnosti.

Gre za nabiranje političnih točk pred lokalnimi volitvami v Čedadu in morebitnimi parlamentarnimi volitvami, je prepričan predsednik SSO Walter Bandelj.

“Zadnje čase, če opažate, kot so bile izjave o fojbah in zemljevid, to so provokacije posameznikov, ki skušajo tako dobiti več pozornosti.”

Podobno ocenjuje tudi predsednica SKGZ Ksenija Dobrila in poudarja, da so tega vajeni, da je to v njihovem genetskem zapisu, da imajo svoje antene naravnane na tovrstne izjave.

“Beležimo, registriramo tovrstne izjave in svojega dostojanstva ne damo. Trdno pa smo prepričani, da lahko dialog marsikoga prepriča.  V preteklosti smo ugotovili, da je kdo, ki na nas ni gledal pozitivno, spremenil s svoje stališče, ko nas je spoznal. …  Zato velja vztrajati v pokončni drži, ampak z dialogom, dialogom, dialogom.”

O neustreznem odnosu medijev do narodnih manjšin na Hrvaškem, vse pogostejšem sovražnem govoru in slabšanju njihovega položaja se pogovarjamo s predsednikom sveta za narodne manjšine doktorjem Aleksandrom Tolnauerjem in drugimi udeleženci seminarja v Opatiji. Vsi po vrsti opozarjajo, da zgledna manjšinska zakonodaja ostaja le na papirju.

Za hrvaško manjšinsko zakonodajo je v veliki meri zaslužno posredovanje mednarodne skupnosti, napredek na področju manjšinskih pravic je bil očiten zlasti pred vstopom v Evropsko unijo, zadnjih pet let pa se položaj slabša, poudarja Aleksander Tolnauer.

»Ko smo vstopili v Evropsko unijo, je bilo konec z monitoringom, kar  se je takoj občutilo. Toda ne gre toliko za samo spremljanje, še pomembnejše je vprašanje notranje narave, to je, da moramo sami usposobiti tisti del, ki bi  moral biti sposoben samokritike. To pa je zelo težko, veste.«

Da se slabša položaj manjšin –  ki je sicer najbolj žgoč za največjo, srbsko, in tudi romsko manjšino –, opozarja tudi poslanec srbske skupnosti v saboru, dr. Milorad Pupovac, tako kot drugi sodelujoči na seminarju kritičen do hrvaške javne televizije in sramotne pojave v programih, ko gostijo zagovornike potvarjanja zgodovinskih dejstev ter skrajno desnih in proustaških stališč, kar se je še posebej razmahnilo v zadnjih letih.

»To niso izgredi, to ni pojav, to je proces, ki traja, stanje, ki traja. Pomembno je, da se predstavijo ta dejstva in predstavi to stanje. Veste, določene stvari hrvaški javnosti niso bile posredovane, ker ljudje živijo v ustvarjenem prepričanju, da tu ni težav. In dejstva jim niso znana, ne vidijo jih. Menim, da smo jim mi dolžni to pokazati.«

Več v tokratni oddaji, ko se pridružimo Slovencem na Madžarskem na njihovem tradicionalnem Porabskem dnevu. Na srečanju na Gornjem Seniku so zaslužnim za ohranjanje porabske slovenske kulture in jezika Gaborju Wachterju, Laciju Nemešu in Stanku Črnku podelili priznanja Za Porabje.

V Gradcu skupaj s slovenskimi študenti praznujemo 45-letnico delovanja njihovega kluba. Praznovanja so se poleg zdajšnjih članov kluba udeležili tudi nekdanji, zboru, ki je nastal nekaj let pred ustanovitvijo kluba, pa se je ob jubileju pridružil tudi zbor Kluba slovenskih študentk in študentov iz Celovca, na koncu pa so skupaj peli vsi, člani in občinstvo.

Prisluhnite reportaži in celotni oddaji!


Sotočja

870 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Sotočja 10.6. 2019

10.06.2019


Mi, Slovenci v Italiji in njihov odgovor na predloge za preštevanje, vse slabši odnos do manjšin na Hrvaškem, Porabski dan na Gornjem Seniku in praznovanje 45-letnice KSŠŠ v Gradcu

Kdo so Slovenci v Italiji, predstavljeni v novi publikaciji, in kako njihovi predstavniki ocenjujejo najnovejše pobude za spremembe državnega in deželnega zaščitnega zakona. Priložnost za pogovor o tem je bila v petek,  ko so na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani predstavili trijezično publikacijo, namenjeno predstavitvi rojakov v Italiji, njihovi zgodovini in razvejani dejavnosti, da bi tako spodbudili dialog z večinskim prebivalstvom. Da je ta nujen, dokazujejo tudi najnovejši poskusi zmanjševanja pravic Slovencev v Italiji. Predlog poslanca Naprej Italija Roberta Novellija, da bi popisali pripadnike manjšin v Furlaniji Julijski krajini je dvignil precej prahu tudi znotraj slovenske narodne skupnosti.

Gre za nabiranje političnih točk pred lokalnimi volitvami v Čedadu in morebitnimi parlamentarnimi volitvami, je prepričan predsednik SSO Walter Bandelj.

“Zadnje čase, če opažate, kot so bile izjave o fojbah in zemljevid, to so provokacije posameznikov, ki skušajo tako dobiti več pozornosti.”

Podobno ocenjuje tudi predsednica SKGZ Ksenija Dobrila in poudarja, da so tega vajeni, da je to v njihovem genetskem zapisu, da imajo svoje antene naravnane na tovrstne izjave.

“Beležimo, registriramo tovrstne izjave in svojega dostojanstva ne damo. Trdno pa smo prepričani, da lahko dialog marsikoga prepriča.  V preteklosti smo ugotovili, da je kdo, ki na nas ni gledal pozitivno, spremenil s svoje stališče, ko nas je spoznal. …  Zato velja vztrajati v pokončni drži, ampak z dialogom, dialogom, dialogom.”

O neustreznem odnosu medijev do narodnih manjšin na Hrvaškem, vse pogostejšem sovražnem govoru in slabšanju njihovega položaja se pogovarjamo s predsednikom sveta za narodne manjšine doktorjem Aleksandrom Tolnauerjem in drugimi udeleženci seminarja v Opatiji. Vsi po vrsti opozarjajo, da zgledna manjšinska zakonodaja ostaja le na papirju.

Za hrvaško manjšinsko zakonodajo je v veliki meri zaslužno posredovanje mednarodne skupnosti, napredek na področju manjšinskih pravic je bil očiten zlasti pred vstopom v Evropsko unijo, zadnjih pet let pa se položaj slabša, poudarja Aleksander Tolnauer.

»Ko smo vstopili v Evropsko unijo, je bilo konec z monitoringom, kar  se je takoj občutilo. Toda ne gre toliko za samo spremljanje, še pomembnejše je vprašanje notranje narave, to je, da moramo sami usposobiti tisti del, ki bi  moral biti sposoben samokritike. To pa je zelo težko, veste.«

Da se slabša položaj manjšin –  ki je sicer najbolj žgoč za največjo, srbsko, in tudi romsko manjšino –, opozarja tudi poslanec srbske skupnosti v saboru, dr. Milorad Pupovac, tako kot drugi sodelujoči na seminarju kritičen do hrvaške javne televizije in sramotne pojave v programih, ko gostijo zagovornike potvarjanja zgodovinskih dejstev ter skrajno desnih in proustaških stališč, kar se je še posebej razmahnilo v zadnjih letih.

»To niso izgredi, to ni pojav, to je proces, ki traja, stanje, ki traja. Pomembno je, da se predstavijo ta dejstva in predstavi to stanje. Veste, določene stvari hrvaški javnosti niso bile posredovane, ker ljudje živijo v ustvarjenem prepričanju, da tu ni težav. In dejstva jim niso znana, ne vidijo jih. Menim, da smo jim mi dolžni to pokazati.«

Več v tokratni oddaji, ko se pridružimo Slovencem na Madžarskem na njihovem tradicionalnem Porabskem dnevu. Na srečanju na Gornjem Seniku so zaslužnim za ohranjanje porabske slovenske kulture in jezika Gaborju Wachterju, Laciju Nemešu in Stanku Črnku podelili priznanja Za Porabje.

V Gradcu skupaj s slovenskimi študenti praznujemo 45-letnico delovanja njihovega kluba. Praznovanja so se poleg zdajšnjih članov kluba udeležili tudi nekdanji, zboru, ki je nastal nekaj let pred ustanovitvijo kluba, pa se je ob jubileju pridružil tudi zbor Kluba slovenskih študentk in študentov iz Celovca, na koncu pa so skupaj peli vsi, člani in občinstvo.

Prisluhnite reportaži in celotni oddaji!


16.09.2024

Kadrovski, demografski in drugi izzivi novega šolskega leta

Pouk v slovenskem jeziku je ključen za rojake v sosednjih državah in razvoj njihovih skupnosti. Kako so v novo šolsko leto vstopili v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? So zadovoljni z vpisi? Kako pa je s kompetentnimi učiteljicami in učitelji? Dobitnik kristala vilenice Dóminik Srienc pripoveduje o svoji poeziji, s katero prehaja med jeziki in prostori. V nacionalne jezike pa, kot pravi, ne verjame. V Porabju preverjamo, kaj bodo ključne teme tokratnega zasedanja mešane slovensko madžarske komisije. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec opozarja, da se sprejete zaveze vseskozi ponavljajo, uresničitve pa ni. V Slovenskem domu Bazovica na Reki so imeli slovesno prvo trgatev stare trte iz Maribora. Kako je obrodila? Prisluhnite!


09.09.2024

'Danes biti uporen pomeni boriti se za mir'

Kaj pripovedujejo in na kaj nas danes opozarjajo bazoviški junaki, četverica antifašistov, ubitih na bazovski gmajni pred 94 leti?


01.08.2024

Koroška slovenska rock skupina Bališ - prvih 25 let

Sprehodimo se skozi glasbeno zgodovino skupine, ki ji na avstrijskem Koroškem ni para.


29.07.2024

Brez vetrnih elektrarn ne bo šlo, toda...

Na avstrijskem Koroškem so pred kratkim sprejeli zakon o energetskem prehodu. Kaj dejansko prinaša, pojasnjuje deželnozborski poslanec Franc Jožef Smrtnik, prepričan, da . brez vetrnih elektrarn ne bo šlo, toda ne povsod. "Potrebna je pametna politika, da ne dobimo več nasprotnikov kot zagovornikov," pravi poslanec Team Kärnten in podžupan Železne Kaple.


22.07.2024

Dokler plešeš si še živ, izberi novo pesem in nov boš ples odkril

»Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno«, je bil naslov slovesnosti, ki so jo ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule pripravili v njegovem rodnem Šempolaju. Kako so se poklonili velikemu rojaku, ki je med Slovenci v Italiji pustil neizbrisno sled, slišite v tokratni oddaji.


15.07.2024

Vse vključujoča kultura spominjanja ni možna brez pravih kontekstov

Narodna domova v Trstu sta bila nekoč središči tam živečih Slovencev, simbola njihove prisotnosti v večkulturnem mestu pa tudi fašističnega pogroma nad njimi. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo v njih? Kakšna bo Fabianijeva palača v središču mesta in kaj bo v obnovljenem domu pri Svetem Ivanu?


08.07.2024

Spremembe so edina stalnica in to velja tudi za slovensko manjšino

Šolsko leto se je končalo tudi na avstrijskem Koroškem in zanima nas, kakšne so izkušnje s spremenjenim učnim načrtom na dvojezičnih ljudskih šolah pa tudi, kako je s pripravo predlogov sprememb manjšinske šolske zakonodaje. Kakšne so možnosti za dejanske spremembe, pojasnjuje Danilo Katz, predsednik strokovnega pedagoškega združenja in član posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila dežela Koroška.


01.07.2024

Brez mladih slovenska društva v sosednjih državah nimajo prihodnosti

Potegnemo črto pod 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, vnovič posvečeno mladim rojakom iz zamejstva in sveta. O projektih Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija -, ki povezujejo mlade rojake iz Furlanije – Julijske krajine, pripoveduje predsednica Martina Budin, ena od nastopajočih v parlamentu.


24.06.2024

Od Porabskega dneva do Dobrodošli doma - druženje, pogovor in zabava

Veliko je bilo narejenega v zadnjih letih za razvoj Porabja, je na tradicionalnem druženju Slovencev na Madžarskem dejala predsednica krovne zveze Andrea Kovač, zadovoljna, saj se je Porabskega dne udeležilo 350 rojakov z vse Madžarske.


17.06.2024

Ko se povežejo Pesmi domovine in Besede ne ubogajo več

Tonč Feinig in Andrejka Možina sta vrhunska, uveljavljena in zelo dejavna glasbenika. Prvi prihaja z avstrijske Koroške, druga s Tržaškega.


03.06.2024

Ostajajo zvesti slovenskemu jeziku in ponosni na svoje kulturno delovanje

Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.


27.05.2024

Kako predati materni jezik mlajšim generacijam? Tudi s petjem!

Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.


20.05.2024

Od pozivov k poenotenju slovenske manjšine do prebrisane lisičke iz Rezije

Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?


13.05.2024

Treba je graditi mostove, ne pa zidov

V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?


06.05.2024

Priložnosti, ki jih ponuja obmejni prostor, bi morali bolje izkoristiti

20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.


29.04.2024

Biti pripadnik manjšine nikoli ni enostavno

Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.


22.04.2024

Od najmlajših in mladih do rojakov zrelih let, ki preganjajo more

Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.


15.04.2024

V boj za enakopravnost jezikov tudi z lutko na roki

Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.


08.04.2024

Kaj se dogaja s pravicami slovenske narodne skupnosti?

Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?


27.03.2024

Posebej mladostna Koroška poje 2024

Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.


Stran 1 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov