Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Mi, Slovenci v Italiji in njihov odgovor na predloge za preštevanje, vse slabši odnos do manjšin na Hrvaškem, Porabski dan na Gornjem Seniku in praznovanje 45-letnice KSŠŠ v Gradcu
Kdo so Slovenci v Italiji, predstavljeni v novi publikaciji, in kako njihovi predstavniki ocenjujejo najnovejše pobude za spremembe državnega in deželnega zaščitnega zakona. Priložnost za pogovor o tem je bila v petek, ko so na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani predstavili trijezično publikacijo, namenjeno predstavitvi rojakov v Italiji, njihovi zgodovini in razvejani dejavnosti, da bi tako spodbudili dialog z večinskim prebivalstvom. Da je ta nujen, dokazujejo tudi najnovejši poskusi zmanjševanja pravic Slovencev v Italiji. Predlog poslanca Naprej Italija Roberta Novellija, da bi popisali pripadnike manjšin v Furlaniji Julijski krajini je dvignil precej prahu tudi znotraj slovenske narodne skupnosti.
Gre za nabiranje političnih točk pred lokalnimi volitvami v Čedadu in morebitnimi parlamentarnimi volitvami, je prepričan predsednik SSO Walter Bandelj.
“Zadnje čase, če opažate, kot so bile izjave o fojbah in zemljevid, to so provokacije posameznikov, ki skušajo tako dobiti več pozornosti.”
Podobno ocenjuje tudi predsednica SKGZ Ksenija Dobrila in poudarja, da so tega vajeni, da je to v njihovem genetskem zapisu, da imajo svoje antene naravnane na tovrstne izjave.
“Beležimo, registriramo tovrstne izjave in svojega dostojanstva ne damo. Trdno pa smo prepričani, da lahko dialog marsikoga prepriča. V preteklosti smo ugotovili, da je kdo, ki na nas ni gledal pozitivno, spremenil s svoje stališče, ko nas je spoznal. … Zato velja vztrajati v pokončni drži, ampak z dialogom, dialogom, dialogom.”
O neustreznem odnosu medijev do narodnih manjšin na Hrvaškem, vse pogostejšem sovražnem govoru in slabšanju njihovega položaja se pogovarjamo s predsednikom sveta za narodne manjšine doktorjem Aleksandrom Tolnauerjem in drugimi udeleženci seminarja v Opatiji. Vsi po vrsti opozarjajo, da zgledna manjšinska zakonodaja ostaja le na papirju.
Za hrvaško manjšinsko zakonodajo je v veliki meri zaslužno posredovanje mednarodne skupnosti, napredek na področju manjšinskih pravic je bil očiten zlasti pred vstopom v Evropsko unijo, zadnjih pet let pa se položaj slabša, poudarja Aleksander Tolnauer.
»Ko smo vstopili v Evropsko unijo, je bilo konec z monitoringom, kar se je takoj občutilo. Toda ne gre toliko za samo spremljanje, še pomembnejše je vprašanje notranje narave, to je, da moramo sami usposobiti tisti del, ki bi moral biti sposoben samokritike. To pa je zelo težko, veste.«
Da se slabša položaj manjšin – ki je sicer najbolj žgoč za največjo, srbsko, in tudi romsko manjšino –, opozarja tudi poslanec srbske skupnosti v saboru, dr. Milorad Pupovac, tako kot drugi sodelujoči na seminarju kritičen do hrvaške javne televizije in sramotne pojave v programih, ko gostijo zagovornike potvarjanja zgodovinskih dejstev ter skrajno desnih in proustaških stališč, kar se je še posebej razmahnilo v zadnjih letih.
»To niso izgredi, to ni pojav, to je proces, ki traja, stanje, ki traja. Pomembno je, da se predstavijo ta dejstva in predstavi to stanje. Veste, določene stvari hrvaški javnosti niso bile posredovane, ker ljudje živijo v ustvarjenem prepričanju, da tu ni težav. In dejstva jim niso znana, ne vidijo jih. Menim, da smo jim mi dolžni to pokazati.«
Več v tokratni oddaji, ko se pridružimo Slovencem na Madžarskem na njihovem tradicionalnem Porabskem dnevu. Na srečanju na Gornjem Seniku so zaslužnim za ohranjanje porabske slovenske kulture in jezika Gaborju Wachterju, Laciju Nemešu in Stanku Črnku podelili priznanja Za Porabje.
V Gradcu skupaj s slovenskimi študenti praznujemo 45-letnico delovanja njihovega kluba. Praznovanja so se poleg zdajšnjih članov kluba udeležili tudi nekdanji, zboru, ki je nastal nekaj let pred ustanovitvijo kluba, pa se je ob jubileju pridružil tudi zbor Kluba slovenskih študentk in študentov iz Celovca, na koncu pa so skupaj peli vsi, člani in občinstvo.
Prisluhnite reportaži in celotni oddaji!
870 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Mi, Slovenci v Italiji in njihov odgovor na predloge za preštevanje, vse slabši odnos do manjšin na Hrvaškem, Porabski dan na Gornjem Seniku in praznovanje 45-letnice KSŠŠ v Gradcu
Kdo so Slovenci v Italiji, predstavljeni v novi publikaciji, in kako njihovi predstavniki ocenjujejo najnovejše pobude za spremembe državnega in deželnega zaščitnega zakona. Priložnost za pogovor o tem je bila v petek, ko so na Inštitutu za narodnostna vprašanja v Ljubljani predstavili trijezično publikacijo, namenjeno predstavitvi rojakov v Italiji, njihovi zgodovini in razvejani dejavnosti, da bi tako spodbudili dialog z večinskim prebivalstvom. Da je ta nujen, dokazujejo tudi najnovejši poskusi zmanjševanja pravic Slovencev v Italiji. Predlog poslanca Naprej Italija Roberta Novellija, da bi popisali pripadnike manjšin v Furlaniji Julijski krajini je dvignil precej prahu tudi znotraj slovenske narodne skupnosti.
Gre za nabiranje političnih točk pred lokalnimi volitvami v Čedadu in morebitnimi parlamentarnimi volitvami, je prepričan predsednik SSO Walter Bandelj.
“Zadnje čase, če opažate, kot so bile izjave o fojbah in zemljevid, to so provokacije posameznikov, ki skušajo tako dobiti več pozornosti.”
Podobno ocenjuje tudi predsednica SKGZ Ksenija Dobrila in poudarja, da so tega vajeni, da je to v njihovem genetskem zapisu, da imajo svoje antene naravnane na tovrstne izjave.
“Beležimo, registriramo tovrstne izjave in svojega dostojanstva ne damo. Trdno pa smo prepričani, da lahko dialog marsikoga prepriča. V preteklosti smo ugotovili, da je kdo, ki na nas ni gledal pozitivno, spremenil s svoje stališče, ko nas je spoznal. … Zato velja vztrajati v pokončni drži, ampak z dialogom, dialogom, dialogom.”
O neustreznem odnosu medijev do narodnih manjšin na Hrvaškem, vse pogostejšem sovražnem govoru in slabšanju njihovega položaja se pogovarjamo s predsednikom sveta za narodne manjšine doktorjem Aleksandrom Tolnauerjem in drugimi udeleženci seminarja v Opatiji. Vsi po vrsti opozarjajo, da zgledna manjšinska zakonodaja ostaja le na papirju.
Za hrvaško manjšinsko zakonodajo je v veliki meri zaslužno posredovanje mednarodne skupnosti, napredek na področju manjšinskih pravic je bil očiten zlasti pred vstopom v Evropsko unijo, zadnjih pet let pa se položaj slabša, poudarja Aleksander Tolnauer.
»Ko smo vstopili v Evropsko unijo, je bilo konec z monitoringom, kar se je takoj občutilo. Toda ne gre toliko za samo spremljanje, še pomembnejše je vprašanje notranje narave, to je, da moramo sami usposobiti tisti del, ki bi moral biti sposoben samokritike. To pa je zelo težko, veste.«
Da se slabša položaj manjšin – ki je sicer najbolj žgoč za največjo, srbsko, in tudi romsko manjšino –, opozarja tudi poslanec srbske skupnosti v saboru, dr. Milorad Pupovac, tako kot drugi sodelujoči na seminarju kritičen do hrvaške javne televizije in sramotne pojave v programih, ko gostijo zagovornike potvarjanja zgodovinskih dejstev ter skrajno desnih in proustaških stališč, kar se je še posebej razmahnilo v zadnjih letih.
»To niso izgredi, to ni pojav, to je proces, ki traja, stanje, ki traja. Pomembno je, da se predstavijo ta dejstva in predstavi to stanje. Veste, določene stvari hrvaški javnosti niso bile posredovane, ker ljudje živijo v ustvarjenem prepričanju, da tu ni težav. In dejstva jim niso znana, ne vidijo jih. Menim, da smo jim mi dolžni to pokazati.«
Več v tokratni oddaji, ko se pridružimo Slovencem na Madžarskem na njihovem tradicionalnem Porabskem dnevu. Na srečanju na Gornjem Seniku so zaslužnim za ohranjanje porabske slovenske kulture in jezika Gaborju Wachterju, Laciju Nemešu in Stanku Črnku podelili priznanja Za Porabje.
V Gradcu skupaj s slovenskimi študenti praznujemo 45-letnico delovanja njihovega kluba. Praznovanja so se poleg zdajšnjih članov kluba udeležili tudi nekdanji, zboru, ki je nastal nekaj let pred ustanovitvijo kluba, pa se je ob jubileju pridružil tudi zbor Kluba slovenskih študentk in študentov iz Celovca, na koncu pa so skupaj peli vsi, člani in občinstvo.
Prisluhnite reportaži in celotni oddaji!
Sodelovanje med Slovenijo in Furlanijo – Julijsko krajino še nikoli bi bilo tako močno, je po koncu skupnega zasedanja dejala zunanja ministrica Tanja Fajon. Načrtujejo več pomembnih projektov, ki naj bi vplivali tudi na življenje tam živečih rojakov. Kako pa je z medsebojnim priznavanjem diplom in poklicnih kvalifikacij, ta hip enim bolj perečih problemov?
Občine z obeh strani slovensko – italijanske meje, predvsem z območja Krasa, so se zavezale k ustanovitvi novega evropskega združenja za teritorialno sodelovanje Kras – Carso. Kaj si lahko od tega obetajo Slovenci v Italiji?
Čudovito, veličastno, zdaj vidimo, kaj vse lahko naredijo mladi, so bili komentarji po reviji Koroška poje – posebej mladostna. Krščanska kulturna zveza jo je, kot pove že naslov, v celoti posvetila mladim.
Spomin na pregon koroških Slovencev leta 1942 je še kako živ, travme pa se, ugotavljajo strokovnjaki, prenašajo iz roda v rod. Iz Šmihela pri Pliberku je bilo izseljenih kar 22 družin in tamkajšnje prosvetno društvo bo v dobrem letu dni pripravilo več prireditev v spomin in opomin na to tragično obdobje koroških Slovencev.
Zdaj je zadnji čas, da ustvarimo pogoje za sistematično poučevanje slovenskega jezika tudi na Videmskem. Kajti brez jezika, nas - Slovencev v Italiji – ni, je dejala Nina Pahor, slavnostna govornica na osrednji proslavi ob slovenskem kulturnem prazniku v Čedadu.
Dve leti po podpisu sporazuma o oblikovanju skupnega slovensko - madžarskega sklada za razvoj obmejnega območja se vendarle obetajo prvi projekti. So porabski Slovenci, ki so opozarjali na posledice zaradi zamud, zadovoljni?
Ob slovenskem kulturnem prazniku je bilo in bo ves mesec prešerno tudi med rojaki v sosednjih državah. Kako so praznovali v Celovcu in kaj se je dogajalo pri porabskih Slovencih, lahko slišite v tokratni oddaji.
S februarjem so se v zamejstvu začela praznovanja ob slovenskem kulturnem prazniku. Ta je za rojake v sosednjih državah eden najpomembnejših, tako kot je kulturno delovanje eno od njihovih temeljev za ohranitev in razvoj slovenskega jezika. Koroški Slovenci pripravljajo osrednjo proslavo ob kulturnem prazniku v iKultu, novem kulturnem središču v Celovcu, ki postaja vse bolj popularno.
Na vrh edine zbirne stranke Slovencev v Italiji – Stranke Slovenska skupnost – se je vrnil Damijan Terpin in zanima nas, kakšno smer bo stranka ubrala v prihodnje. Kaj prinašajo spremembe v vodstvu stranke, za zdaj še ni jasno, pravi komentator Primorskega dnevnika Sandor Tenze.
Prihodnost Slovencev v sosednjih državah bo negotova, če se ne bodo okrepili gospodarski temelji, so prepričani v zamejski gospodarski koordinaciji. Kaj je koordinacija dosegla v prvem letu svojega obstoja in kaj si lahko obeta v prihodnjih letih?
Slovenci na avstrijskem Štajerskem si prizadevajo, da bi v Gradcu dobili svoj kulturni center - Hišo sodelovanja. Več o tem in drugih izivih, povezanih predvsem z učenjem slovenščine, s predsednico Kulturnega društva člen 7 Suzano Weitlaner.
Začetek leta je priložnost za predstavitev načrtov in ključnih letošnjih izzivov Slovencev v sosednjih državah. Zanima nas, kaj načrtujejo rojaki v Italij in kaj pričakujejo porabski Slovenci.
Slovenci v Italiji so vitalna skupnost, ponosna na svoje umetniško ustvarjanje. V Cankarjevem domu v Ljubljani so 13. decembra 2023 predstavili delček svoje poezije in jo obogatili še z gledališko umetnostjo in glasbo.
Doma sem tam, kjer srce gori, se sonce smeji, življenje cveti, tam sem doma, v eni od svojih pesmi poje Katarina Hartmann, tesno povezana s Slovenskim kulturnim društvom Celovec.
Ne le šolstvo in kultura tudi šport je pomemben za krepitev slovenskega jezika. O jezikovnih projektih športnih zvez iz Trsta in Celovca z njunima predsednikoma, Ivanom Peterlinom in Marjanom Velikom.
Pridružimo se, času primerno, najmlajšim na miklavževanju v Porabju. Koroška Slovenka Marica Hartmann,
V Kanalski dolini je zaživel eksperimentalni večjezični pouk, za katerega so si tam živeči rojaki prizadevali več let. Njegovo izvajanje pa je velik izziv, saj usposobljenih pedagogov z znanjem slovenskega jezika primanjkuje.
Dvojezično šolstvo od vrtca naprej je ena ključnih zahtev koroških Slovencev, razočaranih zaradi neuresničenih koalicijskih zavez avstrijske vlade. Da se v skoraj 100 letih zahteve koroških Slovencev niso bistveno spremenile, ugotavljata dr. Danijel Grafenauer in Janez Stergar, predsednika mariborskega in ljubljanskega Kluba koroških Slovencev. Bistveno pa se niso spremenile niti naloge obeh Klubov, ki praznujeta 95-letnico delovanja.
Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji so zadovoljni s slišanim na seji stalnega vladnega omizja za vprašanja slovenske manjšine. Kako pa je z načrtovanim krčenjem ravnateljstev?
Slovenska narodna skupnost v sosednjih državah se spreminja in na te spremembe se morajo odzvati tudi pristojni, opozarjajo strokovnjaki. To velja tudi za Slovence, ki živijo v Trstu. V mestu, kjer je nekoč živela največja urbana slovenska skupnost, prihaja do deasimilacije, ugotavlja dr. Milan Bufon. Kaj to pomeni?
Neveljaven email naslov