Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kri ni voda, je hkrati vez in svoboda

11.11.2019


90 let Slovenskega doma v Zagrebu, visoki komisar OVSE za manjšinska vprašanja Lamberto Zannier in tržaški Slovenec Bojan Brezigar o položaju manjšin, Karel Holec o boju za pravice porabskih Slovencev

Slovenska narodna skupnost v Zagrebu je konec tedna praznovala 90-letnico svojega delovanja. Osrednja slovesnost v gledališču Histrionski dom v je potekala pod geslom „Kri ni voda, je hkrati vez in svoboda“, s katero so rojaki sporočali, da prav nacionalna samobitnost ohranja njihovo zavest in identiteto.

Prireditve so se udeležili predstavniki najvišjih oblasti iz Slovenije in Hrvaške, gledališče pa ni bilo dovolj veliko za vse, ki so se želeli praznovati. Med navdušenimi je dolgoletna članica društva bila Mira Bahun.

»Lahko rečem, da je Slovenski dom neke vrste ljubezen in če ne bi bilo te ljubezni, ne bi toliko časa preživeli v njem. V bistvu sem prav tam preživela največ časa.«

Slovenski dom v Zagrebu je najstarejše slovensko društvo v Evropi z neprekinjenim delovanjem. V začetku novembra leta 1929 ga je ustanovil Fran Zavrnik, doktor veterine, ki se je Zagrebu znašel po profesionalni poti, čutil pa je potrebo, da bi povezal takrat številčne Slovence, ki so živeli v Zagrebu.

Slovenci v Zagrebu se, čeprav so povezovalni dejavnik med enim in drugim narodom, pogosto čutijo kot otok in ne kot most, pravi dolgoletni predsednik društva Darko Šonc:

»Pogosto čutimo, da smo otok glede odnosa Slovenije do nas. Včasih pridete na naše prireditve, včasih ne in takrat smo užaljeni. Toda pomembno je, da smo most med dvema narodoma.«

Praznovanje Slovenskega doma v Zagrebu je dober zgled ostalim društvom, bodisi, da šele začenjajo ali so že nekoliko starejša kot naprimer na Reki, opozarja predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman.

»Če verjameš v to, kar delaš in to delaš s srcem, uspeh gotovo pride.«

Več o praznovanju in delovanju Slovenskega doma v Zagrebu v oddaji.

Manjšinam je treba odpirati vrata

Lamberto Zannier je visoki komisar OVSE-ja za manjšinska vprašanja. Furlan si želi, da bi se ohranil njegov materni jezik, zaveda pa se tudi, da se časi spreminjajo in da mlade bolj kot jezik zanimajo poklicne priložnosti.

Ob njegovem obisku v Rimu je Janku Petrovcu pojasnil svoj pogled na aktualna manjšinska vprašanja v Evropi in širše.

»Raznolikost je bogastvo družbe, zato je treba  manjšinam odpirati vrata, da bi tako lahko tudi one konstruktivno prispevale k razvoju države, v kateri bivajo.«

Kako pa je z zajamčenim zastopstvom predstavnikov manjšin v parlamentu?

Kot pravi Zannier temu namenjajo veliko pozornosti. Pomembno je, pravi, da so manjšine zastopane tudi v parlamentih, saj se tam sprejemajo zakoni o njih. Toda tu je več vidikov, opozarja, od bilateralnih sporazumov do sorazmernosti med obsegom manjšine in njihovim političnim zastopstvom.

V prvi fazi zagotavljanja zastopstva je, po besedah Zanniera, dobro poseči po sistemu kvot, ki manjšini jamčijo zastopstvo, toda to so prehodne rešitve.

»Na dolgi rok stremimo k temu, da bi manjšina postala ti. mainstream, da bi dosegla svoje zastopstvo po poti tradicionalnih političnih strank.«

Daljši pogovor z visokim komisarjem OVSE za manjšinska vprašanja Lambertom Zannierom lahko slišite v tokratni oddaji.

Pogled izza meje 

Dober poznavalec manjšin je tudi znani politik, novinar in publicist, tržaški Slovenec Bojan Brezigar. V poleti izdani knjigi z naslov Pogled izza meje je objavil izbrane kolumne, ki jih je 20 let pisal za Večer in tako približal manjšinske razmere rojakom v Sloveniji.

Kako pa ocenjuje odnos Italije do slovenske manjšine v Furlaniji Julijski krajini?

V primerjavi s položajem koroških Slovencev so bili rojaki v Italiji v veliko  boljšem položaju. Kot otrok je končal slovensko šolo, poslušal slovenski radio, hodil v slovensko gledališče in to v Italiji, pojasnjuje Bojan Brezigar v pogovoru z Mirjam Muženič.

»Na odnos Italije do naše manjšine sem gledal vedno s pozitivnimi očmi, kajti bili smo izjema v tistih časih, ko skoraj nobena država ni priznala manjšin.«

Slovenci v Italiji se kot manjšina vsak dan soočajo z veliko težavami, saj ne morejo celovito razvijati svojega jezika. Ko zapustijo svojo hišo, se takoj znajdejo v tujejezičnem okolju. Toda dvojezičnost je prednost, kar potrjujejo tudi znanstvene raziskave, pravi Brezigar.

»Mislim, da smo glede na to, da živimo v dvojezičnem okolju, manjšinci na nek način privilegirani, čeprav nam nekateri odrekajo osnovne pravice.«

Slovenščina v novih srednjih šolah

Medtem ko imajo v Italiji šole s slovenskim učnim jezikom, je na avstrijskem Koroškem drugače. Pouk v slovenščini poteka zgolj na Slovenski gimnaziji ter na dvojezičnih Trgovski akademiji in Višji šoli za gospodarske poklice. Pouk slovenščine pa je možen v novih srednjih šolah. Te so pred nekaj leti zamenjale glavne šole. Kako je dejansko s poukom slovenščine v teh novih srednjih šolah, je v svoji doktorski nalogi raziskovala Bernarda Volavšek Kurasch. Ugotovila je, da je pred učitelji na njih še veliko izzivov.

Po končani ljudski šoli se namreč veliko učencev ne odloči za pouk slovenščine, kar je škoda, pravi naša sogovornica.

»Tako izgubimo veliko govorcev, ki so dobili neko osnovno znanje v ljudskih šolah ali dvojezičnih vrtcih in v 4 letih na žalost veliko porabijo. Ko pa se odločajo za poklic, se spet spomnijo, da bi bilo dobro znati slovenščino.«

Učenci, ki se na srednjih šolah odločajo za pouk slovenskega jezika, imajo zelo različno predznanje. Težave pa imajo učitelji tudi pri integrativnem pouku, kjer jim manjkajo strokovni izrazi, pravi Bernarda Volavšek Kurasch. V svoji doktorski disertaciji je raziskovala trenutno stanje, v kakšnih razmerah delajo učitelji.

»Da bomo vedeli, kje mora priti do določenih sprememb in da bo negativna dediščina, ki jo je nova srednja šola prevzela od prejšnjih glavnih šol, ki so veljale kot šole ponemčevanja oziroma ne tako naklonjene slovenskemu jeziku in kulturi, da se bodo lahko zdaj na novo pozicionirale v odnosu do drugega deželnega jezika na avstrijskem Koroškem.«

Bernarda Volavšek Kurasch je v Avstrijo prišla pred več kot 25 leti, da bi izboljšala znanje nemščine, in tam ostala. Kako pa so jo sprejeli koroški Slovenci? Prisluhnite!

Novo vodstvo 

Potem ko je maja novo vodstvo dobila Zveza Slovencev na Madžarskem, je novega predsednika minuli teden dobila tudi druga krovna organizacija porabskih Slovencev. Na čelu Državne slovenske samouprave bo poslej Karel Holec, novinar in fotoreporter časopisa Porabje, ki že vrsto let vodi Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci. Po izvolitvi je Silvi Eöry povedal, da je vodenje krovne organizacije čast in velika odgovornost, pomembno pa je tudi sodelovanje z Zvezo Slovencev na Madžarskem.

»Sodelovanje je zelo pomembno, vse narodne in lokalne samouprave morajo preseči ukvarjanje s svojimi težavami in projekti. Nas je malo, zato moramo stopiti skupaj in se boriti. Samo povezani lahko rešimo naše težave.«

 

 


Sotočja

870 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Kri ni voda, je hkrati vez in svoboda

11.11.2019


90 let Slovenskega doma v Zagrebu, visoki komisar OVSE za manjšinska vprašanja Lamberto Zannier in tržaški Slovenec Bojan Brezigar o položaju manjšin, Karel Holec o boju za pravice porabskih Slovencev

Slovenska narodna skupnost v Zagrebu je konec tedna praznovala 90-letnico svojega delovanja. Osrednja slovesnost v gledališču Histrionski dom v je potekala pod geslom „Kri ni voda, je hkrati vez in svoboda“, s katero so rojaki sporočali, da prav nacionalna samobitnost ohranja njihovo zavest in identiteto.

Prireditve so se udeležili predstavniki najvišjih oblasti iz Slovenije in Hrvaške, gledališče pa ni bilo dovolj veliko za vse, ki so se želeli praznovati. Med navdušenimi je dolgoletna članica društva bila Mira Bahun.

»Lahko rečem, da je Slovenski dom neke vrste ljubezen in če ne bi bilo te ljubezni, ne bi toliko časa preživeli v njem. V bistvu sem prav tam preživela največ časa.«

Slovenski dom v Zagrebu je najstarejše slovensko društvo v Evropi z neprekinjenim delovanjem. V začetku novembra leta 1929 ga je ustanovil Fran Zavrnik, doktor veterine, ki se je Zagrebu znašel po profesionalni poti, čutil pa je potrebo, da bi povezal takrat številčne Slovence, ki so živeli v Zagrebu.

Slovenci v Zagrebu se, čeprav so povezovalni dejavnik med enim in drugim narodom, pogosto čutijo kot otok in ne kot most, pravi dolgoletni predsednik društva Darko Šonc:

»Pogosto čutimo, da smo otok glede odnosa Slovenije do nas. Včasih pridete na naše prireditve, včasih ne in takrat smo užaljeni. Toda pomembno je, da smo most med dvema narodoma.«

Praznovanje Slovenskega doma v Zagrebu je dober zgled ostalim društvom, bodisi, da šele začenjajo ali so že nekoliko starejša kot naprimer na Reki, opozarja predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman.

»Če verjameš v to, kar delaš in to delaš s srcem, uspeh gotovo pride.«

Več o praznovanju in delovanju Slovenskega doma v Zagrebu v oddaji.

Manjšinam je treba odpirati vrata

Lamberto Zannier je visoki komisar OVSE-ja za manjšinska vprašanja. Furlan si želi, da bi se ohranil njegov materni jezik, zaveda pa se tudi, da se časi spreminjajo in da mlade bolj kot jezik zanimajo poklicne priložnosti.

Ob njegovem obisku v Rimu je Janku Petrovcu pojasnil svoj pogled na aktualna manjšinska vprašanja v Evropi in širše.

»Raznolikost je bogastvo družbe, zato je treba  manjšinam odpirati vrata, da bi tako lahko tudi one konstruktivno prispevale k razvoju države, v kateri bivajo.«

Kako pa je z zajamčenim zastopstvom predstavnikov manjšin v parlamentu?

Kot pravi Zannier temu namenjajo veliko pozornosti. Pomembno je, pravi, da so manjšine zastopane tudi v parlamentih, saj se tam sprejemajo zakoni o njih. Toda tu je več vidikov, opozarja, od bilateralnih sporazumov do sorazmernosti med obsegom manjšine in njihovim političnim zastopstvom.

V prvi fazi zagotavljanja zastopstva je, po besedah Zanniera, dobro poseči po sistemu kvot, ki manjšini jamčijo zastopstvo, toda to so prehodne rešitve.

»Na dolgi rok stremimo k temu, da bi manjšina postala ti. mainstream, da bi dosegla svoje zastopstvo po poti tradicionalnih političnih strank.«

Daljši pogovor z visokim komisarjem OVSE za manjšinska vprašanja Lambertom Zannierom lahko slišite v tokratni oddaji.

Pogled izza meje 

Dober poznavalec manjšin je tudi znani politik, novinar in publicist, tržaški Slovenec Bojan Brezigar. V poleti izdani knjigi z naslov Pogled izza meje je objavil izbrane kolumne, ki jih je 20 let pisal za Večer in tako približal manjšinske razmere rojakom v Sloveniji.

Kako pa ocenjuje odnos Italije do slovenske manjšine v Furlaniji Julijski krajini?

V primerjavi s položajem koroških Slovencev so bili rojaki v Italiji v veliko  boljšem položaju. Kot otrok je končal slovensko šolo, poslušal slovenski radio, hodil v slovensko gledališče in to v Italiji, pojasnjuje Bojan Brezigar v pogovoru z Mirjam Muženič.

»Na odnos Italije do naše manjšine sem gledal vedno s pozitivnimi očmi, kajti bili smo izjema v tistih časih, ko skoraj nobena država ni priznala manjšin.«

Slovenci v Italiji se kot manjšina vsak dan soočajo z veliko težavami, saj ne morejo celovito razvijati svojega jezika. Ko zapustijo svojo hišo, se takoj znajdejo v tujejezičnem okolju. Toda dvojezičnost je prednost, kar potrjujejo tudi znanstvene raziskave, pravi Brezigar.

»Mislim, da smo glede na to, da živimo v dvojezičnem okolju, manjšinci na nek način privilegirani, čeprav nam nekateri odrekajo osnovne pravice.«

Slovenščina v novih srednjih šolah

Medtem ko imajo v Italiji šole s slovenskim učnim jezikom, je na avstrijskem Koroškem drugače. Pouk v slovenščini poteka zgolj na Slovenski gimnaziji ter na dvojezičnih Trgovski akademiji in Višji šoli za gospodarske poklice. Pouk slovenščine pa je možen v novih srednjih šolah. Te so pred nekaj leti zamenjale glavne šole. Kako je dejansko s poukom slovenščine v teh novih srednjih šolah, je v svoji doktorski nalogi raziskovala Bernarda Volavšek Kurasch. Ugotovila je, da je pred učitelji na njih še veliko izzivov.

Po končani ljudski šoli se namreč veliko učencev ne odloči za pouk slovenščine, kar je škoda, pravi naša sogovornica.

»Tako izgubimo veliko govorcev, ki so dobili neko osnovno znanje v ljudskih šolah ali dvojezičnih vrtcih in v 4 letih na žalost veliko porabijo. Ko pa se odločajo za poklic, se spet spomnijo, da bi bilo dobro znati slovenščino.«

Učenci, ki se na srednjih šolah odločajo za pouk slovenskega jezika, imajo zelo različno predznanje. Težave pa imajo učitelji tudi pri integrativnem pouku, kjer jim manjkajo strokovni izrazi, pravi Bernarda Volavšek Kurasch. V svoji doktorski disertaciji je raziskovala trenutno stanje, v kakšnih razmerah delajo učitelji.

»Da bomo vedeli, kje mora priti do določenih sprememb in da bo negativna dediščina, ki jo je nova srednja šola prevzela od prejšnjih glavnih šol, ki so veljale kot šole ponemčevanja oziroma ne tako naklonjene slovenskemu jeziku in kulturi, da se bodo lahko zdaj na novo pozicionirale v odnosu do drugega deželnega jezika na avstrijskem Koroškem.«

Bernarda Volavšek Kurasch je v Avstrijo prišla pred več kot 25 leti, da bi izboljšala znanje nemščine, in tam ostala. Kako pa so jo sprejeli koroški Slovenci? Prisluhnite!

Novo vodstvo 

Potem ko je maja novo vodstvo dobila Zveza Slovencev na Madžarskem, je novega predsednika minuli teden dobila tudi druga krovna organizacija porabskih Slovencev. Na čelu Državne slovenske samouprave bo poslej Karel Holec, novinar in fotoreporter časopisa Porabje, ki že vrsto let vodi Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci. Po izvolitvi je Silvi Eöry povedal, da je vodenje krovne organizacije čast in velika odgovornost, pomembno pa je tudi sodelovanje z Zvezo Slovencev na Madžarskem.

»Sodelovanje je zelo pomembno, vse narodne in lokalne samouprave morajo preseči ukvarjanje s svojimi težavami in projekti. Nas je malo, zato moramo stopiti skupaj in se boriti. Samo povezani lahko rešimo naše težave.«

 

 


16.09.2024

Kadrovski, demografski in drugi izzivi novega šolskega leta

Pouk v slovenskem jeziku je ključen za rojake v sosednjih državah in razvoj njihovih skupnosti. Kako so v novo šolsko leto vstopili v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? So zadovoljni z vpisi? Kako pa je s kompetentnimi učiteljicami in učitelji? Dobitnik kristala vilenice Dóminik Srienc pripoveduje o svoji poeziji, s katero prehaja med jeziki in prostori. V nacionalne jezike pa, kot pravi, ne verjame. V Porabju preverjamo, kaj bodo ključne teme tokratnega zasedanja mešane slovensko madžarske komisije. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec opozarja, da se sprejete zaveze vseskozi ponavljajo, uresničitve pa ni. V Slovenskem domu Bazovica na Reki so imeli slovesno prvo trgatev stare trte iz Maribora. Kako je obrodila? Prisluhnite!


09.09.2024

'Danes biti uporen pomeni boriti se za mir'

Kaj pripovedujejo in na kaj nas danes opozarjajo bazoviški junaki, četverica antifašistov, ubitih na bazovski gmajni pred 94 leti?


01.08.2024

Koroška slovenska rock skupina Bališ - prvih 25 let

Sprehodimo se skozi glasbeno zgodovino skupine, ki ji na avstrijskem Koroškem ni para.


29.07.2024

Brez vetrnih elektrarn ne bo šlo, toda...

Na avstrijskem Koroškem so pred kratkim sprejeli zakon o energetskem prehodu. Kaj dejansko prinaša, pojasnjuje deželnozborski poslanec Franc Jožef Smrtnik, prepričan, da . brez vetrnih elektrarn ne bo šlo, toda ne povsod. "Potrebna je pametna politika, da ne dobimo več nasprotnikov kot zagovornikov," pravi poslanec Team Kärnten in podžupan Železne Kaple.


22.07.2024

Dokler plešeš si še živ, izberi novo pesem in nov boš ples odkril

»Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno«, je bil naslov slovesnosti, ki so jo ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule pripravili v njegovem rodnem Šempolaju. Kako so se poklonili velikemu rojaku, ki je med Slovenci v Italiji pustil neizbrisno sled, slišite v tokratni oddaji.


15.07.2024

Vse vključujoča kultura spominjanja ni možna brez pravih kontekstov

Narodna domova v Trstu sta bila nekoč središči tam živečih Slovencev, simbola njihove prisotnosti v večkulturnem mestu pa tudi fašističnega pogroma nad njimi. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo v njih? Kakšna bo Fabianijeva palača v središču mesta in kaj bo v obnovljenem domu pri Svetem Ivanu?


08.07.2024

Spremembe so edina stalnica in to velja tudi za slovensko manjšino

Šolsko leto se je končalo tudi na avstrijskem Koroškem in zanima nas, kakšne so izkušnje s spremenjenim učnim načrtom na dvojezičnih ljudskih šolah pa tudi, kako je s pripravo predlogov sprememb manjšinske šolske zakonodaje. Kakšne so možnosti za dejanske spremembe, pojasnjuje Danilo Katz, predsednik strokovnega pedagoškega združenja in član posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila dežela Koroška.


01.07.2024

Brez mladih slovenska društva v sosednjih državah nimajo prihodnosti

Potegnemo črto pod 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, vnovič posvečeno mladim rojakom iz zamejstva in sveta. O projektih Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija -, ki povezujejo mlade rojake iz Furlanije – Julijske krajine, pripoveduje predsednica Martina Budin, ena od nastopajočih v parlamentu.


24.06.2024

Od Porabskega dneva do Dobrodošli doma - druženje, pogovor in zabava

Veliko je bilo narejenega v zadnjih letih za razvoj Porabja, je na tradicionalnem druženju Slovencev na Madžarskem dejala predsednica krovne zveze Andrea Kovač, zadovoljna, saj se je Porabskega dne udeležilo 350 rojakov z vse Madžarske.


17.06.2024

Ko se povežejo Pesmi domovine in Besede ne ubogajo več

Tonč Feinig in Andrejka Možina sta vrhunska, uveljavljena in zelo dejavna glasbenika. Prvi prihaja z avstrijske Koroške, druga s Tržaškega.


03.06.2024

Ostajajo zvesti slovenskemu jeziku in ponosni na svoje kulturno delovanje

Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.


27.05.2024

Kako predati materni jezik mlajšim generacijam? Tudi s petjem!

Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.


20.05.2024

Od pozivov k poenotenju slovenske manjšine do prebrisane lisičke iz Rezije

Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?


13.05.2024

Treba je graditi mostove, ne pa zidov

V Avstriji ni veliko posluha za nujne spremembe manjšinske zakonodaje, ugotavlja poslanka Zelenih v državnem zbor, koroška Slovenka Olga Voglauer. Velika pričakovanja ob začetku mandata, se niso uresničila, zato naloge ostajajo za prihodnji mandat, pravi naša sogovornica. Kako pa je na Dunaju odmevala peticija koroških Slovencev, o kateri so evropski poslanci razpravljali na odboru za peticije v Bruslju?


06.05.2024

Priložnosti, ki jih ponuja obmejni prostor, bi morali bolje izkoristiti

20 let po vstopu Slovenije v EU in slabo leto dni pred odprtjem evropske prestolnice kulture, ki bo povezala Novo Gorico in Gorico, nas zanima, kakšni so čezmejni stiki mladih in njihova pričakovanja.


29.04.2024

Biti pripadnik manjšine nikoli ni enostavno

Zasedanje skupnega odbora Slovenija – avstrijska Koroška je potekalo uspešno in v prijateljskem duhu, sta po seji zagotavljala zunanja ministrica Tanja Fajon in koroški deželni glavar Peter Kaiser.


22.04.2024

Od najmlajših in mladih do rojakov zrelih let, ki preganjajo more

Pobudnik mreže Maj – mladi Alpe Jadran - Feliks Wieser je prepričan, da morajo organizacije slovenske narodne skupnosti, če si želijo zagotoviti naraščaj, vlagati v mlade. Ti so serijo druženj začeli letos v Porabju, kjer so spoznavali okuse regije, tudi koup oziroma tamerli.


15.04.2024

V boj za enakopravnost jezikov tudi z lutko na roki

Univerza v Trstu je ob 100-letnici delovanja podelila častna doktorata italijanskemu predsedniku Matarelli in nekdanjemu slovenskemu predsedniku Pahorju, ker sta se zoperstavila ozkoglednosti nacionalizma in se zavzela za politiko sprave. To je bil začetek poti, ki pa še ni končana, opozarjajo v krovnih organizacijah.


08.04.2024

Kaj se dogaja s pravicami slovenske narodne skupnosti?

Avstrija ne izpolnjuje zakonsko določene zaščite manjšin in krši vladavino prava, v Bruslju opozarjajo predstavniki koroških Slovencev. Kaj si obetajo od javne predstavitve na odboru za peticije evropskega parlamenta?


27.03.2024

Posebej mladostna Koroška poje 2024

Tradicija je, da na velikonočni ponedeljek prisluhnemo, kako poje Koroška. Letošnja revija Koroška poje je bila posebej mladostna, saj jo je Krščanska kulturna zveza v Celoti posvetila mladim pevkam in pevcem. Posebej za koncert se je zbral 80-članski pevski zbor Mladina poje, nastali pa sta tudi priredbi znanih koroških slovenskih pesmi.


Stran 1 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov