Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
90 let Slovenskega doma v Zagrebu, visoki komisar OVSE za manjšinska vprašanja Lamberto Zannier in tržaški Slovenec Bojan Brezigar o položaju manjšin, Karel Holec o boju za pravice porabskih Slovencev
Slovenska narodna skupnost v Zagrebu je konec tedna praznovala 90-letnico svojega delovanja. Osrednja slovesnost v gledališču Histrionski dom v je potekala pod geslom „Kri ni voda, je hkrati vez in svoboda“, s katero so rojaki sporočali, da prav nacionalna samobitnost ohranja njihovo zavest in identiteto.
Prireditve so se udeležili predstavniki najvišjih oblasti iz Slovenije in Hrvaške, gledališče pa ni bilo dovolj veliko za vse, ki so se želeli praznovati. Med navdušenimi je dolgoletna članica društva bila Mira Bahun.
»Lahko rečem, da je Slovenski dom neke vrste ljubezen in če ne bi bilo te ljubezni, ne bi toliko časa preživeli v njem. V bistvu sem prav tam preživela največ časa.«
Slovenski dom v Zagrebu je najstarejše slovensko društvo v Evropi z neprekinjenim delovanjem. V začetku novembra leta 1929 ga je ustanovil Fran Zavrnik, doktor veterine, ki se je Zagrebu znašel po profesionalni poti, čutil pa je potrebo, da bi povezal takrat številčne Slovence, ki so živeli v Zagrebu.
Slovenci v Zagrebu se, čeprav so povezovalni dejavnik med enim in drugim narodom, pogosto čutijo kot otok in ne kot most, pravi dolgoletni predsednik društva Darko Šonc:
»Pogosto čutimo, da smo otok glede odnosa Slovenije do nas. Včasih pridete na naše prireditve, včasih ne in takrat smo užaljeni. Toda pomembno je, da smo most med dvema narodoma.«
Praznovanje Slovenskega doma v Zagrebu je dober zgled ostalim društvom, bodisi, da šele začenjajo ali so že nekoliko starejša kot naprimer na Reki, opozarja predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman.
»Če verjameš v to, kar delaš in to delaš s srcem, uspeh gotovo pride.«
Več o praznovanju in delovanju Slovenskega doma v Zagrebu v oddaji.
Lamberto Zannier je visoki komisar OVSE-ja za manjšinska vprašanja. Furlan si želi, da bi se ohranil njegov materni jezik, zaveda pa se tudi, da se časi spreminjajo in da mlade bolj kot jezik zanimajo poklicne priložnosti.
Ob njegovem obisku v Rimu je Janku Petrovcu pojasnil svoj pogled na aktualna manjšinska vprašanja v Evropi in širše.
»Raznolikost je bogastvo družbe, zato je treba manjšinam odpirati vrata, da bi tako lahko tudi one konstruktivno prispevale k razvoju države, v kateri bivajo.«
Kako pa je z zajamčenim zastopstvom predstavnikov manjšin v parlamentu?
Kot pravi Zannier temu namenjajo veliko pozornosti. Pomembno je, pravi, da so manjšine zastopane tudi v parlamentih, saj se tam sprejemajo zakoni o njih. Toda tu je več vidikov, opozarja, od bilateralnih sporazumov do sorazmernosti med obsegom manjšine in njihovim političnim zastopstvom.
V prvi fazi zagotavljanja zastopstva je, po besedah Zanniera, dobro poseči po sistemu kvot, ki manjšini jamčijo zastopstvo, toda to so prehodne rešitve.
»Na dolgi rok stremimo k temu, da bi manjšina postala ti. mainstream, da bi dosegla svoje zastopstvo po poti tradicionalnih političnih strank.«
Daljši pogovor z visokim komisarjem OVSE za manjšinska vprašanja Lambertom Zannierom lahko slišite v tokratni oddaji.
Dober poznavalec manjšin je tudi znani politik, novinar in publicist, tržaški Slovenec Bojan Brezigar. V poleti izdani knjigi z naslov Pogled izza meje je objavil izbrane kolumne, ki jih je 20 let pisal za Večer in tako približal manjšinske razmere rojakom v Sloveniji.
Kako pa ocenjuje odnos Italije do slovenske manjšine v Furlaniji Julijski krajini?
V primerjavi s položajem koroških Slovencev so bili rojaki v Italiji v veliko boljšem položaju. Kot otrok je končal slovensko šolo, poslušal slovenski radio, hodil v slovensko gledališče in to v Italiji, pojasnjuje Bojan Brezigar v pogovoru z Mirjam Muženič.
»Na odnos Italije do naše manjšine sem gledal vedno s pozitivnimi očmi, kajti bili smo izjema v tistih časih, ko skoraj nobena država ni priznala manjšin.«
Slovenci v Italiji se kot manjšina vsak dan soočajo z veliko težavami, saj ne morejo celovito razvijati svojega jezika. Ko zapustijo svojo hišo, se takoj znajdejo v tujejezičnem okolju. Toda dvojezičnost je prednost, kar potrjujejo tudi znanstvene raziskave, pravi Brezigar.
»Mislim, da smo glede na to, da živimo v dvojezičnem okolju, manjšinci na nek način privilegirani, čeprav nam nekateri odrekajo osnovne pravice.«
Medtem ko imajo v Italiji šole s slovenskim učnim jezikom, je na avstrijskem Koroškem drugače. Pouk v slovenščini poteka zgolj na Slovenski gimnaziji ter na dvojezičnih Trgovski akademiji in Višji šoli za gospodarske poklice. Pouk slovenščine pa je možen v novih srednjih šolah. Te so pred nekaj leti zamenjale glavne šole. Kako je dejansko s poukom slovenščine v teh novih srednjih šolah, je v svoji doktorski nalogi raziskovala Bernarda Volavšek Kurasch. Ugotovila je, da je pred učitelji na njih še veliko izzivov.
Po končani ljudski šoli se namreč veliko učencev ne odloči za pouk slovenščine, kar je škoda, pravi naša sogovornica.
»Tako izgubimo veliko govorcev, ki so dobili neko osnovno znanje v ljudskih šolah ali dvojezičnih vrtcih in v 4 letih na žalost veliko porabijo. Ko pa se odločajo za poklic, se spet spomnijo, da bi bilo dobro znati slovenščino.«
Učenci, ki se na srednjih šolah odločajo za pouk slovenskega jezika, imajo zelo različno predznanje. Težave pa imajo učitelji tudi pri integrativnem pouku, kjer jim manjkajo strokovni izrazi, pravi Bernarda Volavšek Kurasch. V svoji doktorski disertaciji je raziskovala trenutno stanje, v kakšnih razmerah delajo učitelji.
»Da bomo vedeli, kje mora priti do določenih sprememb in da bo negativna dediščina, ki jo je nova srednja šola prevzela od prejšnjih glavnih šol, ki so veljale kot šole ponemčevanja oziroma ne tako naklonjene slovenskemu jeziku in kulturi, da se bodo lahko zdaj na novo pozicionirale v odnosu do drugega deželnega jezika na avstrijskem Koroškem.«
Bernarda Volavšek Kurasch je v Avstrijo prišla pred več kot 25 leti, da bi izboljšala znanje nemščine, in tam ostala. Kako pa so jo sprejeli koroški Slovenci? Prisluhnite!
Potem ko je maja novo vodstvo dobila Zveza Slovencev na Madžarskem, je novega predsednika minuli teden dobila tudi druga krovna organizacija porabskih Slovencev. Na čelu Državne slovenske samouprave bo poslej Karel Holec, novinar in fotoreporter časopisa Porabje, ki že vrsto let vodi Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci. Po izvolitvi je Silvi Eöry povedal, da je vodenje krovne organizacije čast in velika odgovornost, pomembno pa je tudi sodelovanje z Zvezo Slovencev na Madžarskem.
»Sodelovanje je zelo pomembno, vse narodne in lokalne samouprave morajo preseči ukvarjanje s svojimi težavami in projekti. Nas je malo, zato moramo stopiti skupaj in se boriti. Samo povezani lahko rešimo naše težave.«
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
90 let Slovenskega doma v Zagrebu, visoki komisar OVSE za manjšinska vprašanja Lamberto Zannier in tržaški Slovenec Bojan Brezigar o položaju manjšin, Karel Holec o boju za pravice porabskih Slovencev
Slovenska narodna skupnost v Zagrebu je konec tedna praznovala 90-letnico svojega delovanja. Osrednja slovesnost v gledališču Histrionski dom v je potekala pod geslom „Kri ni voda, je hkrati vez in svoboda“, s katero so rojaki sporočali, da prav nacionalna samobitnost ohranja njihovo zavest in identiteto.
Prireditve so se udeležili predstavniki najvišjih oblasti iz Slovenije in Hrvaške, gledališče pa ni bilo dovolj veliko za vse, ki so se želeli praznovati. Med navdušenimi je dolgoletna članica društva bila Mira Bahun.
»Lahko rečem, da je Slovenski dom neke vrste ljubezen in če ne bi bilo te ljubezni, ne bi toliko časa preživeli v njem. V bistvu sem prav tam preživela največ časa.«
Slovenski dom v Zagrebu je najstarejše slovensko društvo v Evropi z neprekinjenim delovanjem. V začetku novembra leta 1929 ga je ustanovil Fran Zavrnik, doktor veterine, ki se je Zagrebu znašel po profesionalni poti, čutil pa je potrebo, da bi povezal takrat številčne Slovence, ki so živeli v Zagrebu.
Slovenci v Zagrebu se, čeprav so povezovalni dejavnik med enim in drugim narodom, pogosto čutijo kot otok in ne kot most, pravi dolgoletni predsednik društva Darko Šonc:
»Pogosto čutimo, da smo otok glede odnosa Slovenije do nas. Včasih pridete na naše prireditve, včasih ne in takrat smo užaljeni. Toda pomembno je, da smo most med dvema narodoma.«
Praznovanje Slovenskega doma v Zagrebu je dober zgled ostalim društvom, bodisi, da šele začenjajo ali so že nekoliko starejša kot naprimer na Reki, opozarja predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman.
»Če verjameš v to, kar delaš in to delaš s srcem, uspeh gotovo pride.«
Več o praznovanju in delovanju Slovenskega doma v Zagrebu v oddaji.
Lamberto Zannier je visoki komisar OVSE-ja za manjšinska vprašanja. Furlan si želi, da bi se ohranil njegov materni jezik, zaveda pa se tudi, da se časi spreminjajo in da mlade bolj kot jezik zanimajo poklicne priložnosti.
Ob njegovem obisku v Rimu je Janku Petrovcu pojasnil svoj pogled na aktualna manjšinska vprašanja v Evropi in širše.
»Raznolikost je bogastvo družbe, zato je treba manjšinam odpirati vrata, da bi tako lahko tudi one konstruktivno prispevale k razvoju države, v kateri bivajo.«
Kako pa je z zajamčenim zastopstvom predstavnikov manjšin v parlamentu?
Kot pravi Zannier temu namenjajo veliko pozornosti. Pomembno je, pravi, da so manjšine zastopane tudi v parlamentih, saj se tam sprejemajo zakoni o njih. Toda tu je več vidikov, opozarja, od bilateralnih sporazumov do sorazmernosti med obsegom manjšine in njihovim političnim zastopstvom.
V prvi fazi zagotavljanja zastopstva je, po besedah Zanniera, dobro poseči po sistemu kvot, ki manjšini jamčijo zastopstvo, toda to so prehodne rešitve.
»Na dolgi rok stremimo k temu, da bi manjšina postala ti. mainstream, da bi dosegla svoje zastopstvo po poti tradicionalnih političnih strank.«
Daljši pogovor z visokim komisarjem OVSE za manjšinska vprašanja Lambertom Zannierom lahko slišite v tokratni oddaji.
Dober poznavalec manjšin je tudi znani politik, novinar in publicist, tržaški Slovenec Bojan Brezigar. V poleti izdani knjigi z naslov Pogled izza meje je objavil izbrane kolumne, ki jih je 20 let pisal za Večer in tako približal manjšinske razmere rojakom v Sloveniji.
Kako pa ocenjuje odnos Italije do slovenske manjšine v Furlaniji Julijski krajini?
V primerjavi s položajem koroških Slovencev so bili rojaki v Italiji v veliko boljšem položaju. Kot otrok je končal slovensko šolo, poslušal slovenski radio, hodil v slovensko gledališče in to v Italiji, pojasnjuje Bojan Brezigar v pogovoru z Mirjam Muženič.
»Na odnos Italije do naše manjšine sem gledal vedno s pozitivnimi očmi, kajti bili smo izjema v tistih časih, ko skoraj nobena država ni priznala manjšin.«
Slovenci v Italiji se kot manjšina vsak dan soočajo z veliko težavami, saj ne morejo celovito razvijati svojega jezika. Ko zapustijo svojo hišo, se takoj znajdejo v tujejezičnem okolju. Toda dvojezičnost je prednost, kar potrjujejo tudi znanstvene raziskave, pravi Brezigar.
»Mislim, da smo glede na to, da živimo v dvojezičnem okolju, manjšinci na nek način privilegirani, čeprav nam nekateri odrekajo osnovne pravice.«
Medtem ko imajo v Italiji šole s slovenskim učnim jezikom, je na avstrijskem Koroškem drugače. Pouk v slovenščini poteka zgolj na Slovenski gimnaziji ter na dvojezičnih Trgovski akademiji in Višji šoli za gospodarske poklice. Pouk slovenščine pa je možen v novih srednjih šolah. Te so pred nekaj leti zamenjale glavne šole. Kako je dejansko s poukom slovenščine v teh novih srednjih šolah, je v svoji doktorski nalogi raziskovala Bernarda Volavšek Kurasch. Ugotovila je, da je pred učitelji na njih še veliko izzivov.
Po končani ljudski šoli se namreč veliko učencev ne odloči za pouk slovenščine, kar je škoda, pravi naša sogovornica.
»Tako izgubimo veliko govorcev, ki so dobili neko osnovno znanje v ljudskih šolah ali dvojezičnih vrtcih in v 4 letih na žalost veliko porabijo. Ko pa se odločajo za poklic, se spet spomnijo, da bi bilo dobro znati slovenščino.«
Učenci, ki se na srednjih šolah odločajo za pouk slovenskega jezika, imajo zelo različno predznanje. Težave pa imajo učitelji tudi pri integrativnem pouku, kjer jim manjkajo strokovni izrazi, pravi Bernarda Volavšek Kurasch. V svoji doktorski disertaciji je raziskovala trenutno stanje, v kakšnih razmerah delajo učitelji.
»Da bomo vedeli, kje mora priti do določenih sprememb in da bo negativna dediščina, ki jo je nova srednja šola prevzela od prejšnjih glavnih šol, ki so veljale kot šole ponemčevanja oziroma ne tako naklonjene slovenskemu jeziku in kulturi, da se bodo lahko zdaj na novo pozicionirale v odnosu do drugega deželnega jezika na avstrijskem Koroškem.«
Bernarda Volavšek Kurasch je v Avstrijo prišla pred več kot 25 leti, da bi izboljšala znanje nemščine, in tam ostala. Kako pa so jo sprejeli koroški Slovenci? Prisluhnite!
Potem ko je maja novo vodstvo dobila Zveza Slovencev na Madžarskem, je novega predsednika minuli teden dobila tudi druga krovna organizacija porabskih Slovencev. Na čelu Državne slovenske samouprave bo poslej Karel Holec, novinar in fotoreporter časopisa Porabje, ki že vrsto let vodi Porabsko kulturno in turistično društvo Andovci. Po izvolitvi je Silvi Eöry povedal, da je vodenje krovne organizacije čast in velika odgovornost, pomembno pa je tudi sodelovanje z Zvezo Slovencev na Madžarskem.
»Sodelovanje je zelo pomembno, vse narodne in lokalne samouprave morajo preseči ukvarjanje s svojimi težavami in projekti. Nas je malo, zato moramo stopiti skupaj in se boriti. Samo povezani lahko rešimo naše težave.«
Doma sem tam, kjer srce gori, se sonce smeji, življenje cveti, tam sem doma, v eni od svojih pesmi poje Katarina Hartmann, tesno povezana s Slovenskim kulturnim društvom Celovec.
Ne le šolstvo in kultura tudi šport je pomemben za krepitev slovenskega jezika. O jezikovnih projektih športnih zvez iz Trsta in Celovca z njunima predsednikoma, Ivanom Peterlinom in Marjanom Velikom.
Pridružimo se, času primerno, najmlajšim na miklavževanju v Porabju. Koroška Slovenka Marica Hartmann,
V Kanalski dolini je zaživel eksperimentalni večjezični pouk, za katerega so si tam živeči rojaki prizadevali več let. Njegovo izvajanje pa je velik izziv, saj usposobljenih pedagogov z znanjem slovenskega jezika primanjkuje.
Dvojezično šolstvo od vrtca naprej je ena ključnih zahtev koroških Slovencev, razočaranih zaradi neuresničenih koalicijskih zavez avstrijske vlade. Da se v skoraj 100 letih zahteve koroških Slovencev niso bistveno spremenile, ugotavljata dr. Danijel Grafenauer in Janez Stergar, predsednika mariborskega in ljubljanskega Kluba koroških Slovencev. Bistveno pa se niso spremenile niti naloge obeh Klubov, ki praznujeta 95-letnico delovanja.
Predstavniki slovenske narodne skupnosti v Italiji so zadovoljni s slišanim na seji stalnega vladnega omizja za vprašanja slovenske manjšine. Kako pa je z načrtovanim krčenjem ravnateljstev?
Slovenska narodna skupnost v sosednjih državah se spreminja in na te spremembe se morajo odzvati tudi pristojni, opozarjajo strokovnjaki. To velja tudi za Slovence, ki živijo v Trstu. V mestu, kjer je nekoč živela največja urbana slovenska skupnost, prihaja do deasimilacije, ugotavlja dr. Milan Bufon. Kaj to pomeni?
Gospodarsko ministrstvo naj bi v prihodnjih letih za razvoj slovenske narodne skupnosti v sosednjih državah namenilo bistveno več denarja. Po vzoru Porabja, ki je dobilo 2 milijona evrov, naj bi podobne zneske dobili tudi drugod, napoveduje državni sekretar Dejan Židan.
Pisanje Florjana Lipuša, jezikovna vzgoja v dvojezičnem vrtcu v Špetru, Narodni dom v Trstu - perspektive, potrebe in cilji skupnosti, ki bivajo v mestu. To so teme najboljših doktorskih, magistrskih in diplomskih del na temo Slovencev iz sosednjih držav, ki so prispela na 21. nagradni natečaj Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu. Vsako na svoj način odraža aktualne razmere, v katerih živijo rojaki onstran državne meje. Kakšne so te razmere?
Za Slovence na Tržaškem je bilo slovesno odprtje Narodnega doma pri Svetem Ivanu praznično, polno optimizma. Žal ga je, vsaj v medijih v Sloveniji, zasenčila nespretna izjava predsednice države Nataše Pirc Musar o domovini. Kaj vse pa se bo dogajalo v svetoivanskem narodnem domu? Kakšne načrte imajo? V Celovcu so tudi uradno odprli novo kulturno središče koroških Slovencev – iKult – Interkulturni prireditveni center, še en prostor sožitja in dialoga. Na vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku so se prvič družili malčki iz vseh slovenskih porabskih vrtcev. Povabimo pa vas tudi na sklepno dejanje tokratnih dnevov slovenske kulture v Istri. Foto (Silva Eöry): Porabski mlački na slovenski vzorčni kmetiji na Gornjem Seniku
Natko Štiglić, akademsko izobraženi kitarist, aranžer in skladatelj, v svoj glasbeni program vključuje flamenko, filmsko in klasično glasbo, v duetih pa doda še druge glasbene žanre; od fada do džeza in etnoglasbe. Na koncertu v Slovenskem domu Bazovica se mu pridruži Nina Fakin. Tudi njo glasba spremlja do najzgodnejših let. Sodelovala je na različnih festivalih in skupaj s simfoničnim pihalnim orkestrom Hrvaške vojske nastopila tudi na koncertu v dvorani Vatroslava Lisinskega v Zagrebu. Na koncertu pri rojakih na Reki lahko prisluhnemo priredbam velikanov flamenka, kot sta Paco de Lucia in Paco Pena, in znanim tudi slovenskim in hrvaškim melodijam; od Cvetja v jeseni Urbana Kodra do Gibonnijeve Tempere. Pa ne le to. Foto: Marjana Mirković
Število učencev na avstrijskem Koroškem, vpisanih v dvojezične ljudske šole, še naprej narašča. Velik upad pa je v srednjih šolah, saj se večina ne odloči nadaljevati učenja slovenščine. Kako spodbuditi zanimanje? Tudi o tem se pogovarjamo s Sabino Sandrieser, vodjo oddelka za manjšinsko šolstvo pri koroški izobraževalni direkciji. Gostimo Regino Labritz, mlado porabsko Slovenko, ki je v novem šolskem letu prevzela poučevanje slovenskega jezika na monoštrski gimnaziji. Čestitamo Radiu Agora, ki praznuje 25-letnico delovanja, in športnemu društvu Zarja, ki že 100 let povezuje rojake v Furlaniji - Julijski krajini. Z nekdanjima balerinama Sonjo Kern Svoboda in Dalijo Rot Benac pa obujamo spomine na reško gledališče, kjer sta bili članici ansambla, in na Slovenski dom Bazovica, kjer sta pustili neizbrisne sledi.
V Celovcu je z gledališko predstavo Viktor Polnori Teatra Rampa zaživel iKult – interkulturni prireditveni center -, s katerim Slovenska prosvetna zveza (SPZ) postavlja novo kulturno središče koroških Slovencev v osrčju prestolnice avstrijske Koroške. Predsednik SPZ Mitja Rovšek je prepričan, da je skrajni čas. Ob začetku novega šolskega leta nas zanima, kako je z vpisanimi v šole s slovenskim učnim jezikom v Furlaniji – Julijski krajini. Prav iz Italije prihaja največ rojakov na študij v Slovenijo. Kako je z letošnjimi štipendijami za študente iz zamejstva, ki jih podeljuje javni štipendijski sklad? Gostimo pa tudi Marijano Fodor, predsednico porabskih slovenskih upokojencev, dejavno na številnih kulturnih področjih; od gledališča do glasbe. Foto (Novice.at): Vili Ošina in Mitja Rovšek (SPZ) pred novim slovenskim kulturnim središčem v osrčju Celovca
Slovenci iz sosednjih držav množično zbirajo denar za pomoč prizadetim v poplavah. Kako pa je z odpravljanjem posledic ujme na avstrijskem Koroškem? O tem z županom Globasnice Bernardom Sadovnikom. Povabimo vas na Slofest – festival Slovencev v Italiji, ki bo vrhunec dosegel med 15. in 17. septembrom. Kaj rojakom pomeni ta festival, pojasnjuje Živka Persi, predsednica Zveze slovenskih kulturnih društev v Italiji. Gostimo nekdanjega porabskega župnika, rojaka, Ferenca Merklija, ki odhaja v Rim. Predsednica Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman pa predstavi načrte zveze in ključne izzive, ki rojake čakajo jeseni. Foto (USZS): Minister Matej Arčon in Adriano Kovačič, predsednik Zadružne kraške banke Trst Gorica
Čeprav književnosti v slovenskem Porabju ni v izobilju, je ta dragocena pričevalka zgodovine. Zgodovine, ki je preostalim Slovencem malo znana. V literarno-glasbenem večeru "Srebrni breg" se posvetimo porabski literarni ustvarjalnosti. V prepletu porabske besede in etnoglasbe skupine Edna predstavljamo pisatelja, dobitnika letošnje zamejske literarne nagrade vstajenje Dušana Mukiča, literarno besedo Franca Mukiča in Irene Barber, nastopajo dejavna porabska rojaka Marijana Sukič in Karel Holec ter dramska igralka Irena Varga. Scenarij je napisal vsestranski kulturni delavec in gledališki ustvarjalec Milivoj Miki Roš, tesno povezan s Porabjem. Režiser večera, ki je povezal Prvi in program Ars ter oddaji Sotočja in Ars teatralis, je Alen Jelen. Foto(Silva Eory) - nastopajoči na literarnem večeru v Monoštru
Na pomoč prizadetim v vremenski ujmi, ki je pustošila po Sloveniji in avstrijski Koroški, so priskočili tudi rojaki iz sosednjih držav. "Pomoč Sloveniji" so solidarnostno akcijo poimenovali Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini. "Skupno.Pomagamo. – Gemeinsam.Helfen" je naslov akcije, s katero zbirajo denar koroške slovenske organizacije. Zveza slovenskih društev na Hrvaškem bo prizadetim v poplavah namenila denar, ki bi ga porabili za tradicionalno vseslovensko srečanje. Srečanje bo letos, kot so soglasno sklenili, odpadlo. Spomnimo se tržaškega pisatelja Borisa Pahorja, ki so se mu ob 110. obletnici rojstva poklonili z novima izdajama; s slovenskim prevodom avtobiografije "Nikogaršnji sin" ter italijanskim prevodom risoromana "Nekropola" mladega ilustratorja Jurija Devetaka. Ozremo pa se tudi dobrih 40 let v preteklost, na začetke oddaje Sotočja.
Slovenska narodna skupnost v Furlaniji – Julijski krajini se spreminja, spreminjajo se tudi slovenske šole, vendar si manjšina zatiska oči, pravi Igor Giacomini, vodja urada za slovenske šole. Verjame pa v mlade, ki imajo veliko idej.
Slovenska čitalnica v Gradcu praznuje 10-letnico delovanja. Kakšen pečat je pustila? Preverjamo, kako bo novi učni načrt vplival na pouk na javni dvojezični ljudski šoli 24 v Celovcu, kjer tedensko menjavajo učni jezik in ima pomembno vlogo glasba.
Novi avstrijski učni načrt za ljudske šole prinaša korenite spremembe tudi pri pouku slovenščine. Novi predmetnik, ki določa dve uri manj pouka slovenščine kot nemščine, je razburil predstavnike koroških Slovencev.
Porabski Slovenci so imeli v zadnjih tednih več pomembnih državnih obiskov iz Slovenije in Madžarske. Mineva tudi 30 let od uveljavitve meddržavnega sporazuma o zagotavljanju pravic slovenske narodne skupnosti v Porabju in madžarske narodne skupnosti v Prekmurju.
Neveljaven email naslov