Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ob slovenskem kulturnem prazniku prešerno med Slovenci v sosednjih državah - od Trsta prek Pulja do Monoštra, kako pa je s skupnim slovenskim kulturnim prostorom in usodo gledališkega abonmaja Pogled dlje SPZ iz Celovca
Slovenski kulturni praznik naj bi, še zlasti v zamejstvu, utrjeval tudi zavest o skupnem slovenskem kulturnem prostoru. Toda to zavest je težko gojiti brez podpore matične države. Slovenska prosvetna zveza iz Celovca, ena od dveh krovnih kulturnih organizacij koroških Slovencev, že vrsto let pripravlja gledališki abonma z naslovom Pogled dlje, v okviru katerega v centru K in K v Šentjanžu v Rožu in Kulturnem domu v Pliberku gostujejo profesionalna gledališča iz Slovenije. Rojaki na avstrijskem Koroškem si tako lahko na leto ogledajo šest predstav v Šentjanžu in šest v Pliberku, najmlajši pa v okviru abonmaja Kakajček sedem predstav slovenskih profesionalnih gledališč.
Prihodnost tega abonmaja pa je negotova, pravi vodja Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Mitja Rovšek:
»Profesionalne gledališke hiše iz Slovenije vabimo na gostovanja. Za ta program smo prejšnja leta od slovenskega ministrstva za kulturo dobili posredno podporo, kar pomeni, da so podprli gledališke hiše, ki so gostovale pri nas v Avstriji. Te podpore ni več, na ministrstvu pa so kot razlog navedli, da nimajo pravne podlage.«
Tega Mitja Rovšek ne razume, saj to podporo, opozarja, dobijo profesionalna gledališča iz Slovenije in se sprašuje, do kod seže slovenski kulturni prostor. Gledališki abonma želijo ohraniti, toda če ne bodo rešili problema s financiranjem, bodo morali angažirati cenejše polprofesionalne gledališke hiše, ki imajo nižje honorarje.
»V tej obliki tega v prihodnje ne bomo mogli več uresničevati.«
Seveda, če se ne rešijo težave s financiranjem.
V okviru abonmaja Pogled dlje pri koroških Slovencih redno gostuje tudi SNG Drama Ljubljana. Direktor Igor Samobor je prepričan, da je to tudi njihovo poslanstvo.
»Ob padanju meja smo že pozabili, da rojaki tam živijo v nekih drugačnih razmerah.«
Ema Peruš, vodja abonmajev v ljubljanski Drami, ne skriva navdušenja nad občinstvom na severni strani Karavank.
»Občinstvo je hvaležno in polno pričakovanj, da pride k njim nacionalno gledališče. Res so željni tega in zelo, zelo cenijo vsako predstavo in jo pozorno spremljajo. Včasih se med samo predstavo vprašaš, ali je vse v redu, in potem sledijo aplavz in stoječe ovacije. Tudi še bolj čustvene odzive smo doživeli.«
Žal pa se vedno znova zatakne pri denarju. Z ministrstva za kulturo, ki je v preteklosti sofinanciralo tudi gledališki abonma Pogled dlje, so nam najprej sporočili, da so se težave s financiranjem tega projekta, ki poteka od leta 2001, pojavile leta 2012, ko so mu na Uradu za Slovence v zamejstvu zmanjšali finančno podporo. V letih 2015 in 2016 so na ministrstvu za kulturo denar za ta projekt dobili iz posebnih sredstev takratne ministrice za gostujoče javne zavode, vendar so bila to interventna sredstva. Prepričani so, da je treba poiskati sistemsko rešitev, za katero je, po njihovem mnenju, pristojen Urad.
In kako na to odgovarjajo na Uradu za Slovence v zamejstvu? Državna sekretarka Olga Belec se strinja, da je ta abonma zelo pomemben, toda denarja za vse ni dovolj. SPZ-ju so letos prav za ta projekt dodelili nekaj več denarja, vendar ne toliko, da bi lahko v celoti pokrili stroške.
Zaplet ima že dolgo brado in sega v leto 2005, ko so denar za dejavnosti Slovencev v zamejstvu in po svetu z ministrstev prenesli na pristojni vladni urad, toda takrat so na uradu za to dobili 12 milijonov evrov, letos 9,5 milijona, prejšnja leta pa še manj, opozarja državna sekretarka Olga Belec.
»Na vprašanja tega abonmaja ne moremo gledati samo z vidika zamejstva, temveč tudi z vidika predstavitve naših kulturnih ustanov zunaj države, torej tudi v zamejstvu. To pa lahko pomeni financiranje teh ustanov z ministrstva za kulturo.«
Na ministrstvu za kulturo pa zatrjujejo, da je to predvsem vloga Urada, ki je bil za to, trdijo, tudi ustanovljen. Sodeč po najnovejših informacijah, naj bi nekaj denarja zdaj našli tudi na ministrstvu za kulturo. Državna sekretarka Petra Coletto pojasnjuje, da so že lani opozorili Urad, da je projekt izjemnega pomena za razvoj slovenske kulture v zamejstvu.
»Naredili bomo vse, da bi nekaj denarja vendarle našli, saj je letos posebno leto, leto dialoga z Avstrijo, in nekateri ključni dogodki, ki povezujejo državi, od 100. obletnice plebiscita do Huga Wolfa in drugih. Letos začenjamo tudi praznovanje 30. obletnice osamosvojitve Slovenije.«
Toda spet gre za neko začasno rešitev. Imajo pa načrt, zagotavlja, državna sekretarka na ministrstvu za kulturo, za sistemsko rešitev. Je pa ta načrt še v povojih, dodaja Petra Coletto.
Več o zapletih s financiranjem gledališkega abonmaja Pogled dlje, ki je, kot se strinjajo vsi, zelo pomemben, lahko slišite v tokratni oddaji.
‘Dokler veter ne menja svojega jezika’ je bilo geslo osrednje proslave Slovencev v Italiji, ki so jo pripravili v Kulturnem domu v Trstu. Verz iz pesmi V besedo sem bil rojen Gustava Januša je bil rdeča nit sprehoda po slovenski pesniški pokrajini, s katerim so zaznamovali pomembni obletnici; 75-letnico delovanja Radia Trst A in 25-letnico slovenskega televizijskega programa.
Kot v pogovoru s Tjašo Lotrič pojasnjuje glavni urednik slovenskih informativnih programov Marko Tavčar, je Radio Trst A že od začetkov svojega rednega delovanja zelo pomembna ustanova.
»Takoj po koncu vojne je radio postal pomemben snovalec in graditelj slovenske kulture, identitete, tudi slovenske besede. Zavedati se moramo, da je bila prej slovenska beseda prepovedana. S tem da so zavezniki potrdili pravice Slovencev v tem prostoru, so ob šolah in drugih ustanovah omogočili tudi slovenski radijski program.«
Danes Radio Trst A oddaja 12 ur in pol dnevno, program pa je oblikovan kot nacionalni radio. Pomembno vlogo ima tudi televizijski program v slovenskem jeziku, ki letos praznuje 25-letnico delovanja. Več o obeh pomembnih jubilejih pa lahko slišite v tokratni oddaji.
Porabski Slovenci so tokratno osrednjo proslavo posvetili 20-letnici delovanja Radia Monošter. Edina radijska postaja Slovencev na Madžarskem in edina, ki jo imajo tam živeče narodne skupnosti, je ob jubileju dobila priznanje in zahvalo Državne slovenske samouprave za uspešno delo na področju informiranja Slovencev na Madžarskem ter neprecenljiv prispevek pri ohranjanju maternega jezika.
Direktor in urednik Francek Mukič je na proslavi med drugim parafraziral Prešernovo Zdravljico, in sicer z besedami: »Živi naj Slovenija, živi naj Madžarska. Živi naj prijateljstvo med narodi. In če bo tako tudi v prihodnje, bo živel tudi Radio Monošter.«
Prepričan je, da bo, če bo še naprej živelo prijateljstvo med narodi, živel tudi Radio Monošter, pojasnjuje v pogovoru s Silvo Eöry. Ob tem pa se spominja tudi preteklih za porabske Slovence nič kaj prijaznih časov.
»20-letnico delovanja praznujemo tu blizu nekdanje madžarsko-jugoslovanske meje, od koder je takratna Madžarska deportirala več tisoč ljudi, med njimi so bili tudi porabski Slovenci. Odpeljali so jih prav zato, ker so bilo Slovenci.«
Časi pa so se bistveno spremenili, je zadovoljen Francek Mukič:
»Danes nas madžarska vlada spodbuja, da lahko čim bolj celovito doživljamo svoje slovenstvo in nas pri tem podpira. To moramo priznati in se zahvaliti, da je tako.«
Ob tem pa se direktor in urednik Radia Monošter zaveda ozadja te podpore in sprememb odnosa madžarske države do narodnih skupnosti, ki jim prejšnje vlade niso bile tako naklonjene:
»Veliko število Madžarov živi zunaj matične države in seveda moraš imeti neko moralno podlago, da lahko zahtevaš zaščito teh ljudi, da jih podpiraš ipd.«
Slovenci v Istri, povezani v koordinacijo slovenskih društev, so svojo osrednjo slovesnost ob kulturnem prazniku tokrat pripravili v Pulju. Gre za pomembno srečanje, pravi predsednica SKD Istra iz Pulja Danica Avbelj.
»Izmenjamo izkušnje in mnenja ter poklepetamo. Pomembno je, da ljudje slišijo slovensko besedo, ker jo večinoma v svojih krajih ne. Navada namreč je, da govorijo hrvaško, in tudi če govorijo s Slovenci, se hitro preusmerijo na hrvaščino.«
Proslava Slovencem v Istri, ponosnim na velikega pesnika, veliko pomeni, pravi Danica Avbelj, vsako leto pa jo, vse od kar deluje koordinacija, pripravijo v drugem kraju. Miriam Pran, predsednica SKD Oljka iz Poreča, pa dodaja, da so ponosni tudi na svoje delo, ki ga lahko pokažejo drug drugemu, in da someščanom predstavijo svojo kulturo in kulturo matičnega naroda.
Prisluhnite oddaji!
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Ob slovenskem kulturnem prazniku prešerno med Slovenci v sosednjih državah - od Trsta prek Pulja do Monoštra, kako pa je s skupnim slovenskim kulturnim prostorom in usodo gledališkega abonmaja Pogled dlje SPZ iz Celovca
Slovenski kulturni praznik naj bi, še zlasti v zamejstvu, utrjeval tudi zavest o skupnem slovenskem kulturnem prostoru. Toda to zavest je težko gojiti brez podpore matične države. Slovenska prosvetna zveza iz Celovca, ena od dveh krovnih kulturnih organizacij koroških Slovencev, že vrsto let pripravlja gledališki abonma z naslovom Pogled dlje, v okviru katerega v centru K in K v Šentjanžu v Rožu in Kulturnem domu v Pliberku gostujejo profesionalna gledališča iz Slovenije. Rojaki na avstrijskem Koroškem si tako lahko na leto ogledajo šest predstav v Šentjanžu in šest v Pliberku, najmlajši pa v okviru abonmaja Kakajček sedem predstav slovenskih profesionalnih gledališč.
Prihodnost tega abonmaja pa je negotova, pravi vodja Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Mitja Rovšek:
»Profesionalne gledališke hiše iz Slovenije vabimo na gostovanja. Za ta program smo prejšnja leta od slovenskega ministrstva za kulturo dobili posredno podporo, kar pomeni, da so podprli gledališke hiše, ki so gostovale pri nas v Avstriji. Te podpore ni več, na ministrstvu pa so kot razlog navedli, da nimajo pravne podlage.«
Tega Mitja Rovšek ne razume, saj to podporo, opozarja, dobijo profesionalna gledališča iz Slovenije in se sprašuje, do kod seže slovenski kulturni prostor. Gledališki abonma želijo ohraniti, toda če ne bodo rešili problema s financiranjem, bodo morali angažirati cenejše polprofesionalne gledališke hiše, ki imajo nižje honorarje.
»V tej obliki tega v prihodnje ne bomo mogli več uresničevati.«
Seveda, če se ne rešijo težave s financiranjem.
V okviru abonmaja Pogled dlje pri koroških Slovencih redno gostuje tudi SNG Drama Ljubljana. Direktor Igor Samobor je prepričan, da je to tudi njihovo poslanstvo.
»Ob padanju meja smo že pozabili, da rojaki tam živijo v nekih drugačnih razmerah.«
Ema Peruš, vodja abonmajev v ljubljanski Drami, ne skriva navdušenja nad občinstvom na severni strani Karavank.
»Občinstvo je hvaležno in polno pričakovanj, da pride k njim nacionalno gledališče. Res so željni tega in zelo, zelo cenijo vsako predstavo in jo pozorno spremljajo. Včasih se med samo predstavo vprašaš, ali je vse v redu, in potem sledijo aplavz in stoječe ovacije. Tudi še bolj čustvene odzive smo doživeli.«
Žal pa se vedno znova zatakne pri denarju. Z ministrstva za kulturo, ki je v preteklosti sofinanciralo tudi gledališki abonma Pogled dlje, so nam najprej sporočili, da so se težave s financiranjem tega projekta, ki poteka od leta 2001, pojavile leta 2012, ko so mu na Uradu za Slovence v zamejstvu zmanjšali finančno podporo. V letih 2015 in 2016 so na ministrstvu za kulturo denar za ta projekt dobili iz posebnih sredstev takratne ministrice za gostujoče javne zavode, vendar so bila to interventna sredstva. Prepričani so, da je treba poiskati sistemsko rešitev, za katero je, po njihovem mnenju, pristojen Urad.
In kako na to odgovarjajo na Uradu za Slovence v zamejstvu? Državna sekretarka Olga Belec se strinja, da je ta abonma zelo pomemben, toda denarja za vse ni dovolj. SPZ-ju so letos prav za ta projekt dodelili nekaj več denarja, vendar ne toliko, da bi lahko v celoti pokrili stroške.
Zaplet ima že dolgo brado in sega v leto 2005, ko so denar za dejavnosti Slovencev v zamejstvu in po svetu z ministrstev prenesli na pristojni vladni urad, toda takrat so na uradu za to dobili 12 milijonov evrov, letos 9,5 milijona, prejšnja leta pa še manj, opozarja državna sekretarka Olga Belec.
»Na vprašanja tega abonmaja ne moremo gledati samo z vidika zamejstva, temveč tudi z vidika predstavitve naših kulturnih ustanov zunaj države, torej tudi v zamejstvu. To pa lahko pomeni financiranje teh ustanov z ministrstva za kulturo.«
Na ministrstvu za kulturo pa zatrjujejo, da je to predvsem vloga Urada, ki je bil za to, trdijo, tudi ustanovljen. Sodeč po najnovejših informacijah, naj bi nekaj denarja zdaj našli tudi na ministrstvu za kulturo. Državna sekretarka Petra Coletto pojasnjuje, da so že lani opozorili Urad, da je projekt izjemnega pomena za razvoj slovenske kulture v zamejstvu.
»Naredili bomo vse, da bi nekaj denarja vendarle našli, saj je letos posebno leto, leto dialoga z Avstrijo, in nekateri ključni dogodki, ki povezujejo državi, od 100. obletnice plebiscita do Huga Wolfa in drugih. Letos začenjamo tudi praznovanje 30. obletnice osamosvojitve Slovenije.«
Toda spet gre za neko začasno rešitev. Imajo pa načrt, zagotavlja, državna sekretarka na ministrstvu za kulturo, za sistemsko rešitev. Je pa ta načrt še v povojih, dodaja Petra Coletto.
Več o zapletih s financiranjem gledališkega abonmaja Pogled dlje, ki je, kot se strinjajo vsi, zelo pomemben, lahko slišite v tokratni oddaji.
‘Dokler veter ne menja svojega jezika’ je bilo geslo osrednje proslave Slovencev v Italiji, ki so jo pripravili v Kulturnem domu v Trstu. Verz iz pesmi V besedo sem bil rojen Gustava Januša je bil rdeča nit sprehoda po slovenski pesniški pokrajini, s katerim so zaznamovali pomembni obletnici; 75-letnico delovanja Radia Trst A in 25-letnico slovenskega televizijskega programa.
Kot v pogovoru s Tjašo Lotrič pojasnjuje glavni urednik slovenskih informativnih programov Marko Tavčar, je Radio Trst A že od začetkov svojega rednega delovanja zelo pomembna ustanova.
»Takoj po koncu vojne je radio postal pomemben snovalec in graditelj slovenske kulture, identitete, tudi slovenske besede. Zavedati se moramo, da je bila prej slovenska beseda prepovedana. S tem da so zavezniki potrdili pravice Slovencev v tem prostoru, so ob šolah in drugih ustanovah omogočili tudi slovenski radijski program.«
Danes Radio Trst A oddaja 12 ur in pol dnevno, program pa je oblikovan kot nacionalni radio. Pomembno vlogo ima tudi televizijski program v slovenskem jeziku, ki letos praznuje 25-letnico delovanja. Več o obeh pomembnih jubilejih pa lahko slišite v tokratni oddaji.
Porabski Slovenci so tokratno osrednjo proslavo posvetili 20-letnici delovanja Radia Monošter. Edina radijska postaja Slovencev na Madžarskem in edina, ki jo imajo tam živeče narodne skupnosti, je ob jubileju dobila priznanje in zahvalo Državne slovenske samouprave za uspešno delo na področju informiranja Slovencev na Madžarskem ter neprecenljiv prispevek pri ohranjanju maternega jezika.
Direktor in urednik Francek Mukič je na proslavi med drugim parafraziral Prešernovo Zdravljico, in sicer z besedami: »Živi naj Slovenija, živi naj Madžarska. Živi naj prijateljstvo med narodi. In če bo tako tudi v prihodnje, bo živel tudi Radio Monošter.«
Prepričan je, da bo, če bo še naprej živelo prijateljstvo med narodi, živel tudi Radio Monošter, pojasnjuje v pogovoru s Silvo Eöry. Ob tem pa se spominja tudi preteklih za porabske Slovence nič kaj prijaznih časov.
»20-letnico delovanja praznujemo tu blizu nekdanje madžarsko-jugoslovanske meje, od koder je takratna Madžarska deportirala več tisoč ljudi, med njimi so bili tudi porabski Slovenci. Odpeljali so jih prav zato, ker so bilo Slovenci.«
Časi pa so se bistveno spremenili, je zadovoljen Francek Mukič:
»Danes nas madžarska vlada spodbuja, da lahko čim bolj celovito doživljamo svoje slovenstvo in nas pri tem podpira. To moramo priznati in se zahvaliti, da je tako.«
Ob tem pa se direktor in urednik Radia Monošter zaveda ozadja te podpore in sprememb odnosa madžarske države do narodnih skupnosti, ki jim prejšnje vlade niso bile tako naklonjene:
»Veliko število Madžarov živi zunaj matične države in seveda moraš imeti neko moralno podlago, da lahko zahtevaš zaščito teh ljudi, da jih podpiraš ipd.«
Slovenci v Istri, povezani v koordinacijo slovenskih društev, so svojo osrednjo slovesnost ob kulturnem prazniku tokrat pripravili v Pulju. Gre za pomembno srečanje, pravi predsednica SKD Istra iz Pulja Danica Avbelj.
»Izmenjamo izkušnje in mnenja ter poklepetamo. Pomembno je, da ljudje slišijo slovensko besedo, ker jo večinoma v svojih krajih ne. Navada namreč je, da govorijo hrvaško, in tudi če govorijo s Slovenci, se hitro preusmerijo na hrvaščino.«
Proslava Slovencem v Istri, ponosnim na velikega pesnika, veliko pomeni, pravi Danica Avbelj, vsako leto pa jo, vse od kar deluje koordinacija, pripravijo v drugem kraju. Miriam Pran, predsednica SKD Oljka iz Poreča, pa dodaja, da so ponosni tudi na svoje delo, ki ga lahko pokažejo drug drugemu, in da someščanom predstavijo svojo kulturo in kulturo matičnega naroda.
Prisluhnite oddaji!
Potem ko sedem let med domačini ni bilo para, ki bi se odločil za poroko na tradicionalen način, so ga zdaj vendarle našli. Etnološka prireditev, ki jo pripravljajo v Repnu na tržaškem Krasu, letos končno bo. Kakšni pa so obeti, da bodo Slovenci tudi v prihodnje imeli svojega predstavnika v italijanskem parlamentu? O tem v pogovoru s senatorko Tatjano Rojc. Sedem zgodb je naslov gradiva za lažje učenje slovenščine v dvojezičnih ljudskih šolah na avstrijskem Koroškem. Pripravilo ga je sedem učiteljic, nekdanjih študentk Pedagoške visoke šole v Celovcu, uporablja pa ga že več kot polovica učencev. Kako do Slovencev v Medžimurski županiji, je vprašanje, na katerega med drugimi išče odgovor Barbara Antolič Vupora, predstavnica Slovencev v sosednji Varaždinski županiji. Do porabskih Slovencev pa je vnovič prišel Mali princ. Tokrat z razstavo knjig, v katerih nastopa, in likovnih del učencev iz Rogaške Slatine. Prislunite!
Učenci dvojezične osnovne šole z Gornjega Senika v Porabju so s svojo radijsko oddajo dokazali, da lahko uspešno soustvarjajo zamejske vsebine. Mlade na avstrijskem Koroškem k dejavni vlogi spodbuja projekt pisanja v slovenskem jeziku - Pisana promlad, ki letos poteka že desetič.Gostimo novo tajnico reške Bazovice Sandro Grudenić, nekdanjo učiteljico slovenskega jezika, ki ji idej ne manjka. Pomembni izzivi so tudi pred podjetji Slovencev v Furlaniji Julijski krajini. Kaj je značilno za ta podjetja, je zanimalo Slovenski raziskovalni inštitut iz Trsta. Kaj so ugotovili? Prisluhnite
Kaj si lahko Slovenci v Avstriji obetajo od nove turkizno zelene vlade? O tem s poslanko Zelenih Olgo Voglauer. Z vodjo Unikuma - kulturnega centra celovške univerze - Emilom Krištofom se pogovarjamo o zaznamovanju 100. obletnice koroškega plebiscita. Letos bo minilo tudi 100 let od požiga Narodnega doma v Trstu. O tem pomembnem simbolu Slovencev v Furlaniji Julijski krajini in njegovi prihodnji usodi razmišlja upokojeni novinar, urednik in publicist Ivo Jevnikar. Z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Kölleš Kiss pogledamo, kakšne izzive prinaša letošnje leto. Z rojakinjo mlajše generacije z Reke Mihelo Pauman Budanović pa spregovorimo tudi o vključevanju mladih.
»Ko si zadnjič vzameš čas« je naslov pesmi Tonča Feiniga novega albuma, ki ga je ta koroški slovenski glasbenik izdal sredi decembra. Album z naslovom Shine bomo predstavljamo v tokratni oddaji. Vzamemo pa si tudi čas za oceno iztekajočega se leta. Kako zadovoljni so Slovenci v Furlaniji Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? Svojega predstavnika v parlamentu imajo, tako na Dunaju kot v Rimu, nikakršnih zagotovil pa nimajo, da bo tudi v prihodnje tako. Zanima nas, kako uspešni so bili rojaki na Hrvaškem predvsem pri uvajanju pouka slovenščine v šolah hrvaških šolah in kakšen je njihov položaj. O zelo pomembnem razvojnem programu slovenskega Porabja in sodelovanju z drugimi organizacijami pa se pogovarjamo z novim predsednikom krovne Državne slovenske samouprave Karlom Holcem. Prisluhnite!
Na avstrijskem Koroškem pozorno spremljajo napovedi o morebitni izgradnji drugega bloka krške nuklearke. O razlogih za nasprotovanje gradnji se pogovarjamo s Štefanom Merkačem, koroškim slovenskim okoljevarstvenikom, ki sodeloval pri pripravi ambicioznega energetskega načrta koroške deželne vlade. Pridružimo se najmlajšim rojakom, ki so na Reki pozdravili Miklavža in popestrili prednovoletno srečanje. Pri založbi Mladika so se poklonili lani umrlemu pisatelju in prevajalcu Alojzu Rebuli ter izdali dokumentarno monografijo o njegovem življenju. Skupaj s člani slavističnega društva Prekmurja, Prlekije in Porabja pa se odpravimo tudi v Monošter. Prisluhnite!
Rojaki na avstrijskem Koroškem so z navdušenjem sprejeli imenovanje Jožeta Marketza za novega krškega škofa. Pridružimo se Miklavžu, ki je v Slovenskem domu v Monoštru razveselil več kot 70 malčkov. Veselo je bilo tudi v reškem vrtcu in osnovni šoli Kozala, ki jo je obiskala Muca copatarica. Predsednica slovenskega društva iz Dubrovnika Tanja Baletić Cizej namreč te dni s svojimi lutkovnimi predstavami navdušuje najmlajše v Kvarnerju in Istri. Porobneje tudi o snemanju BBC-jevega dokumentarnega filma o Borisu Pahorju in peti izdaji knjige Gamsi na plazu Karla Prušnika Gašperja.
O slovenskih zamejskih založbah, odnosu države in pretočnosti ustvarjalne kreativnosti s tržaškim literatom in letošnjim Schwentnerjevim nagrajencem Markom Kravosom. Z ravnatelji treh slovenskih šol iz Furlanije Julijske krajine in z avstrijske Koroške Avstrije o vlogi šole pri oblikovanju manjšinsko dejavnih mladih rojakov. Slovenci na Hrvaškem oblikujejo svojo strategijo in zanima nas, katere so prednostne naloge. Kaj načrtujejo v Sakalovcih v Porabju? Prisluhnite!
Ob 70-letnici delovanja Narodnega sveta koroških Slovencev se z njegovim predsednikom Valentinom Inzkom pogovarjamo o enotnosti, izzivih in mladih. Ti so se zbrali tudi v Ljubljani na letošnjem sklepnem srečanju mreže Alpe Jadran - Maj. Kdo so ti mladi in zakaj se povezujejo, nas zanima v tokratni oddaji. Gostimo Nežo Kravos, predsednico novoustanovljenega društva mladih Slovencev v Italiji - DM+. O pouku slovenščine se pogovarjamo s Ksenjo Klovar Lukarič, novo učiteljico na reški OŠ Kozala, z Martinom Ropošem pa tudi o razvojnem programu slovenskega Porabja, vrednem skoraj 3 milijone evrov. Prisluhnite!
»Spreminjanje perspektive: od konflikta prek dialoga do konsenza« je bil naslov 30. evropskega kongresa narodnih skupnosti, ki ga je v Celovcu pripravil Biro za slovensko narodno skupnost. Ogledamo si premiero plesno-gledališke predstave, ki jo je pripravila mladinska gledališka skupina društva Bilka iz Bilčovsa. V Trstu obiščemo centralni urad za slovenski jezik v Furlaniji Julijski krajini, odprt lani poleti. Gostimo še eno vsestransko dejavno rojakinjo iz Zagreba Marjeto Trkman Kravar, tesno povezano s turizmom, in si v Monoštru ogledamo dela, nastala na tradicionalni 18. likovni koloniji. O razstavi in načrtih za galerijo več v tokratnih Sotočjih. Prisluhnite!
V Zagrebu so proslavili 90-letnico delovanja društva Slovenski dom. Kako slovesno je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji. Z visokim komisarjem OVSE-ja za manjšinska vprašanja Lambertom Zannierom se pogovarjamo o položaju manjšin in njihovem bogastvu. Da je prednost, če si pripadnik manjšine, je prepričan znani tržaški Slovenec Bojan Brezigar. 20 let je življenje rojakov v zamejstvu predstavljal v kolumnah za dnevnik Večer, izbrane pa je zdaj objavil v knjigi Pogled izza meje. Kakšen je ta pogled? V oddaji gostimo tudi raziskovalko pouka slovenščine na novih srednjih šolah v Avstriji Bernardo Volavšek Kuresch in novega predsednika krovne organizacije porabskih Slovencev Karla Holca, ki je prevzel vodenje Državne slovenske samouprave. Kakšen je njegov pogled na slovensko manjšino? Prisluhnite!
Porabski Slovenci so po obisku premiera Marjana Šarca na Madžarskem zadovoljni. Zakaj, lahko slišite v tokratni oddaji. Kakšno vlogo lahko imajo slovenska zamejska gospodarska združenja v spreminjajočem se globalnem gospodarstvu? O tem več v pogovoru z goriškim rojakom Robertom Frandoličem, predsednikom Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, in Benjaminom Wakounigom, predsednikom Slovenske gospodarske zveze iz Celovca. O začetkih pouka slovenskega jezika na reški osnovni šoli Pećine pripoveduje nekdanja ravnateljica Irena Margan. Leta 2006 je začela s prostovoljnim poučevanjem svojega maternega jezika, zdaj pouk slovenščine v okviru hrvaške zakonodaje poteka že deseto leto. V Trstu pa se odpravimo po sledeh Primoža Trubarja. Prisluhnite
Dolgoletna predsednika krovnih slovenskih zamejskih organizacij Marjan Sturm in Rudi Pavšič sta bila za svoje delo in neprecenljiv prispevek k medkulturnem dialogu odlikovana z redom za zasluge. Kaj počneta in kako ocenjujeta trenutno dogajanje, nas zanima v tokratni oddaji. Slovensko kulturno društvo Rož je za svoje odmevno delo dobilo visoko avstrijsko odlikovanje. Kaj pomeni takšno priznanje, se pogovarjamo z režiserjem Marjanom Štikarjem, ki vedno znova poskrbi, da se o njihovem delu govori. V Zagrebu so se pred 90-letnico Slovenskega doma z biografijo poklonili ustanovitelju Franu Zavrniku in z razstavo gledališčniku Hinku Nučiču, na Reki pa so slovesno zaznamovali 10-letnico pouka slovenščine v osnovni šoli Pećine. Bolje pa lahko spoznate tudi mladega porabskega Slovenca Szabolcsa Andrejka, ki je delo našel v Murski Soboti. Prisluhnite!
Kaj so porabskim Slovencem prinesle lokalne in manjšinske volitve na Madžarskem? Cikcak po Šmihelu pri Pliberku ob koncu praznovanja 40-letnice lutkarstva in 20-letnice festivala Cikl Cakl. Z Miho Vavtijem spregovorimo o bližajoči se 30-letnici šmihelskega New Times Bigbanda, pomenu glasbene dejavnosti in težavah z njegovim financiranjem. Ogledamo si premiero predstave Krčmarica Mirandolina v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Več lahko slišite o filmskem festivalu Poklon viziji, ki je potekal v kar 7 mestih v Sloveniji in Italiji. Gostimo pa tudi Vasiljko Tovarloža, dolgoletno in aktivno članico društva Slovenski dom v Zagrebu.
Po dveh letih vnovič seja sveta vlade za Slovence v zamejstvu, kaj se dogaja v Italiji - od slovenske narodne skupnosti do Južnih Tirolcev, Avstrija 100 let po senžermenski mirovni pogodbi, rojaki iz Zagreba so se z razstavo spomnili športne legende Leona Štuklja, pomembna vloga slovenskih zamejskih knjižnic. Prisluhnite!
Z vodjo koroških Zelenih Olgo Voglauer se po velikem uspehu na avstrijskih parlamentarnih volitvah pogovarjamo o nadaljevanju njene politične kariere na Dunaju. Pridružimo se Slovencem na Hrvaškem, ki so svoje redno letno srečanje tokrat pripravili v osrednji Istri. Ob začetku novega študijskega leta se pogovarjamo z reško rojakinjo Katjo Grubiša, ki nadaljuje študij komunikologije na Fakulteti za družbene vede.V Števanovcih pa si ogledamo novi predstavi porabske slovenske gledališke družine Nindrik Indrik in Dua Fodor.
Kaj si lahko po parlamentarnih volitvah v Avstriji obeta tam živeča slovenska narodna skupnost, sprašujemo koroškega slovenskega novinarja Janka Kulmescha. Gostimo znanega prekmurskega gledališkega ustvarjalca Milivoja Mikija Roša, tesno povezanega s porabskimi Slovenci in filmom Oroslan. Ustavimo se na Reki, kjer so se z razstavo Zadnji pričevalci poklonili tudi zaprtim v italijanskem fašističnem taborišču Kampor na Rabu. Koliko pa je zamejska tematika prisotna v slovenskih učnih načrtih? Premalo, ugotavljajo raziskovalci. Prisluhnite!
Ustavimo se v Trstu na 4. Slofestu – festivalu ustvarjalnosti slovenske narodne skupnosti, ki želi postati tudi most med manjšino in večinskim prebivalstvom. V Benečijo nas povabi zvedna 30-letna rojakinja Mariagiulio Pagon, profesorica italijanščine na dvojezični osnovni šoli v Špetru, na Gornjem Seniku pa se pridružimo učencem in učiteljem na obnovljeni dvojezični šoli. Kakšen je odnos pristojnih hrvaških oblasti do manjšinskih jezikov? To je zanimalo tudi člane odbora Sveta Evrope, ki spremlja spoštovanje določil evropske listine o jezikih manjšin. Je slovenščina na Hrvaškem žrtev neurejenih odnosov med državama? Več lahko slišite tudi o gledališko bogati jeseni koroških Slovencev in mednarodnem multimedijskem projektu Podobe pokrajin. Prisluhnite!
Kako je s šolstvom rojakov v Porabju, nas zanima v tokratni oddaji. V zadnjih letih je bilo namreč slišati precej kritik na tudi glede usposobljenosti učiteljev. Zdaj se, kot kaže, razmere vendarle izboljšujejo. Spremembe se obetajo tudi na avstrijskem Koroškem. Začeli so namreč s prenovo učnih načrtov. Tudi tam so namreč učitelji opozarjali, da so prenatrpani. Nika Sommeregger je koroška slovenska režiserka, ki večinoma dela na Dunaju. Vendar bo v novi gledališki sezoni precej časa preživela tudi v Celovcu. Med drugim tudi zaradi predstave v okviru obeleževanja 100.obletnice koroškega plebiscita. Več v tokratni oddaji, ko vas povabimo tudi na izlet v Rezijo.
Tokratno oddajo bo zaznamoval začetek novega šolskega leta pri rojakih v Furlaniji Julijski krajini, na avstrijskem Koroškem in Hrvaškem. Pridružimo se udeležencem prve gledališko koncertne tehnične delavnice v Šentjanžu v Rožu in porabskim Slovencem, ki podpirajo kandidaturo Lendave za Evropsko prestolnico kulture. Računajo, da bo to še okrepilo stike z matično domovino. Pred oktobrskimi lokalnimi volitvami na Madžarskem pa računajo tudi na večje zanimanje rojakov za vpis v volilne imenike. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
Slovenci v Italiji si želijo, da bi bila slovenska državna zastava tudi njihov simbol, pravica do njene javne uporabe pa zapisana črno na belem v pristojnem deželnem zakonu. Toda, eno so želje, drugo pa je realnost. V tokratni oddaji podrobneje o tem, kako je čezmejni projekt, namenjen razvoju etičnega turizma, povezal mlade rojake iz Porabja in Prekmurja. V Ankaranu pa se pridružimo koroških Slovencem, udeležencem tradicionalnih gledaliških delavnic.
Neveljaven email naslov