Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

»Vsako jutro se moram dogovoriti s sabo, kaj bom danes naredil, da bom ostal Slovenec«

24.08.2020


Rudi Pavšič svoje življenje posveča skrbi za slovensko narodno skupnost v Italiji

Dolgoletni predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ), je aprila lani predal vodenje zveze Ksenji Dobrila in se vrnil k novinarstvu. Je predsednik Zadruge Novi Matajur, ki izdaja istoimenski tednik Slovencev Videmske pokrajine, in pomemben soustvarjalec njegovih vsebin.  Ostaja v središču dogajanja, svoje delo in življenje pa je opisal v knjigi z naslovom Izbral sem srednjo pot.

Naslov mu je svetoval založnik Ace Mermolja, ki ga dobro pozna. Gre pa za zgodbo iz mladih let, pojasnjuje, ko je na svojih prvih volitvah, da se ne bi zameril očetu ali materi, ki sta imela vsak svojo izbiro, dal glas socialistom. Kar pa je tako ali tako bila njegova izbira. Srednja pot pa se je pokazala tudi pri njegovem manjšinskem delu.

»Rešitve sem vedno iskal skozi dialog, skozi neko določeno umirjenost, brez ekstremov. Vedno sem računal na zdrav razum, na zdravo pamet sogovornikov in če jo imajo, bomo težave rešili, bomo prišli skupaj. To je moje vodilo še danes.«

Reševanje Primorskega dnevnika, ki se je znašel v velikih finančnih težavah, ga je pred skoraj četrt stoletja pripeljalo do vodenja SKGZ. Časi takrat res niso bili rožnati za Slovence v Italiji, zgodil se je namreč gospodarski zlom.

»Predsednik sem postal, ker se nisem potegoval za to mesto … Znašel sem se sredi strašnega vrtinca.«

Primorski dnevnik so rešili s preoblikovanjem v zadrugo in zbrali denar za plačilo dolgov, rešili so tudi del gospodarstva in vrnili ugled SKGZ, ki ga je zveza izgubila s finančnim zlomom slovenskega gospodarstva, za katerega so krivili prav njo.

Eden največji dosežkov Slovencev v Italiji v zadnjih 70 letih je, je prepričan Rudi Pavšič, sprejetje zaščitnega zakona za Slovence v Italiji leta 2001. Tudi pri tem je dejavno sodeloval. Bilo je veliko sestankov, se spominja. Ker se nerad vozi z letali, sta s predsednikom Sveta slovenskih organizacij Sergijem Pahorjem potovala z vlaki.

»Takrat sem spoznal vse italijanske vlake in njihove vozne rede. V Rimu sem bil najmanj 50-krat. Obiskala sva vse, ki so kakor koli lahko storili za sprejetje, od vlade, poslancev, senatorjev, predstavnikov Cerkve ...«

Obstajala je namreč velika možnost, da zakona zaradi iztekajočega se mandata in zavlačevanja nasprotnikov ne bi sprejeli.

Po skoraj 20 letih je večina določb tega zakona, za katere je pristojen Rim, uresničenih. Nekatere nerešene zadeve so v pristojnosti krajevnih uprav, predvsem deželnih, ocenjuje naš sogovornik.

Razmere so se izboljšale, tudi glede vidne dvojezičnosti, slovenščina ni več tako moteča, kot je bila. Dober obet je tudi obisk predsednikov obeh držav v Narodnem domu v Trstu in na Bazovici. Rudi Pavšič je podprl obisk, ki je dvignil veliko prahu.

»Lepo je kričati in nasprotovati, naslednji dan pa oditi domov. Mi živimo tu in radi bi živeli v miru, ne v napetosti od jutra do večera. Lahko razpravljamo, ali je bilo vse enakovredno, ampak odprta nam je pot, da se bomo lahko jutri mirneje lotili zgodovinskih tem.«

Časi se spreminjajo in mladi niso več tako navezani na zgodovino. Razvoj narodne skupnosti pa bo odvisen od Slovencev samih.

»Od nas bo odvisno, koliko bomo vztrajali, da bomo uveljavili svoj jezik v javnosti. Ko rečem nas, ne mislim le na Slovence v Italiji, ampak tudi v Sloveniji. Ko pridete v Italijo, namesto da greste v Tržič, greste v Monfalcone ali v Udine, ne pa v Videm. In to ni dobro.«

Mlade generacije se vse manj zavedajo obstoja narodne skupnosti v sosednjih državah, ki govori isti jezik, je do izobraževalnega sistema in odnosa matične države kritičen Rudi Pavšič.

»Zakaj govorimo o skupnem kulturnem prostoru, če ga ne udejanjimo, niti se ne trudimo zanj. To pomeni, da bo naša skupnost gravitirala v italijanski svet, kjer pa se bomo izgubili v 62 milijonih prebivalcev. Tu gre za zakone fizike. Če daš pol kozarca vina v 20 litrov vode, ne moreš trditi, da je to 'špric'.«

Kljub vsemu pa je naš gost optimist. Če ne bi bil optimist po naravi, ne bi bil dejaven v manjšini, pravi:

»Biti manjšinec je zahtevna zadeva. V primerjavi z vami, ki živite v Sloveniji, ko se zjutraj zbudite, ne razmišljate, kaj boste naredili, da boste ostali Slovenci, ker je to avtomatično. Jaz se moram vsako jutro dogovoriti, kaj bom naredil danes, da bom ostal Slovenec in ohranil našo kulturo.«

Rudi Pavšič je optimist tudi glede Narodnega doma v Trstu, narodne skupnosti in njene kulture. Če ni optimizma, skupnost ne more preživeti, pravi.

»Slovenci v Italiji smo preživeli 20 let fašizma in če ne bi bili optimistični in trdno prepričani, da imamo prav, nas ne bi bilo več.«

Še več razmišljanj Rudija Pavšiča lahko slišite v tokratni oddaji.

 


Sotočja

870 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

»Vsako jutro se moram dogovoriti s sabo, kaj bom danes naredil, da bom ostal Slovenec«

24.08.2020


Rudi Pavšič svoje življenje posveča skrbi za slovensko narodno skupnost v Italiji

Dolgoletni predsednik Slovenske kulturno-gospodarske zveze (SKGZ), je aprila lani predal vodenje zveze Ksenji Dobrila in se vrnil k novinarstvu. Je predsednik Zadruge Novi Matajur, ki izdaja istoimenski tednik Slovencev Videmske pokrajine, in pomemben soustvarjalec njegovih vsebin.  Ostaja v središču dogajanja, svoje delo in življenje pa je opisal v knjigi z naslovom Izbral sem srednjo pot.

Naslov mu je svetoval založnik Ace Mermolja, ki ga dobro pozna. Gre pa za zgodbo iz mladih let, pojasnjuje, ko je na svojih prvih volitvah, da se ne bi zameril očetu ali materi, ki sta imela vsak svojo izbiro, dal glas socialistom. Kar pa je tako ali tako bila njegova izbira. Srednja pot pa se je pokazala tudi pri njegovem manjšinskem delu.

»Rešitve sem vedno iskal skozi dialog, skozi neko določeno umirjenost, brez ekstremov. Vedno sem računal na zdrav razum, na zdravo pamet sogovornikov in če jo imajo, bomo težave rešili, bomo prišli skupaj. To je moje vodilo še danes.«

Reševanje Primorskega dnevnika, ki se je znašel v velikih finančnih težavah, ga je pred skoraj četrt stoletja pripeljalo do vodenja SKGZ. Časi takrat res niso bili rožnati za Slovence v Italiji, zgodil se je namreč gospodarski zlom.

»Predsednik sem postal, ker se nisem potegoval za to mesto … Znašel sem se sredi strašnega vrtinca.«

Primorski dnevnik so rešili s preoblikovanjem v zadrugo in zbrali denar za plačilo dolgov, rešili so tudi del gospodarstva in vrnili ugled SKGZ, ki ga je zveza izgubila s finančnim zlomom slovenskega gospodarstva, za katerega so krivili prav njo.

Eden največji dosežkov Slovencev v Italiji v zadnjih 70 letih je, je prepričan Rudi Pavšič, sprejetje zaščitnega zakona za Slovence v Italiji leta 2001. Tudi pri tem je dejavno sodeloval. Bilo je veliko sestankov, se spominja. Ker se nerad vozi z letali, sta s predsednikom Sveta slovenskih organizacij Sergijem Pahorjem potovala z vlaki.

»Takrat sem spoznal vse italijanske vlake in njihove vozne rede. V Rimu sem bil najmanj 50-krat. Obiskala sva vse, ki so kakor koli lahko storili za sprejetje, od vlade, poslancev, senatorjev, predstavnikov Cerkve ...«

Obstajala je namreč velika možnost, da zakona zaradi iztekajočega se mandata in zavlačevanja nasprotnikov ne bi sprejeli.

Po skoraj 20 letih je večina določb tega zakona, za katere je pristojen Rim, uresničenih. Nekatere nerešene zadeve so v pristojnosti krajevnih uprav, predvsem deželnih, ocenjuje naš sogovornik.

Razmere so se izboljšale, tudi glede vidne dvojezičnosti, slovenščina ni več tako moteča, kot je bila. Dober obet je tudi obisk predsednikov obeh držav v Narodnem domu v Trstu in na Bazovici. Rudi Pavšič je podprl obisk, ki je dvignil veliko prahu.

»Lepo je kričati in nasprotovati, naslednji dan pa oditi domov. Mi živimo tu in radi bi živeli v miru, ne v napetosti od jutra do večera. Lahko razpravljamo, ali je bilo vse enakovredno, ampak odprta nam je pot, da se bomo lahko jutri mirneje lotili zgodovinskih tem.«

Časi se spreminjajo in mladi niso več tako navezani na zgodovino. Razvoj narodne skupnosti pa bo odvisen od Slovencev samih.

»Od nas bo odvisno, koliko bomo vztrajali, da bomo uveljavili svoj jezik v javnosti. Ko rečem nas, ne mislim le na Slovence v Italiji, ampak tudi v Sloveniji. Ko pridete v Italijo, namesto da greste v Tržič, greste v Monfalcone ali v Udine, ne pa v Videm. In to ni dobro.«

Mlade generacije se vse manj zavedajo obstoja narodne skupnosti v sosednjih državah, ki govori isti jezik, je do izobraževalnega sistema in odnosa matične države kritičen Rudi Pavšič.

»Zakaj govorimo o skupnem kulturnem prostoru, če ga ne udejanjimo, niti se ne trudimo zanj. To pomeni, da bo naša skupnost gravitirala v italijanski svet, kjer pa se bomo izgubili v 62 milijonih prebivalcev. Tu gre za zakone fizike. Če daš pol kozarca vina v 20 litrov vode, ne moreš trditi, da je to 'špric'.«

Kljub vsemu pa je naš gost optimist. Če ne bi bil optimist po naravi, ne bi bil dejaven v manjšini, pravi:

»Biti manjšinec je zahtevna zadeva. V primerjavi z vami, ki živite v Sloveniji, ko se zjutraj zbudite, ne razmišljate, kaj boste naredili, da boste ostali Slovenci, ker je to avtomatično. Jaz se moram vsako jutro dogovoriti, kaj bom naredil danes, da bom ostal Slovenec in ohranil našo kulturo.«

Rudi Pavšič je optimist tudi glede Narodnega doma v Trstu, narodne skupnosti in njene kulture. Če ni optimizma, skupnost ne more preživeti, pravi.

»Slovenci v Italiji smo preživeli 20 let fašizma in če ne bi bili optimistični in trdno prepričani, da imamo prav, nas ne bi bilo več.«

Še več razmišljanj Rudija Pavšiča lahko slišite v tokratni oddaji.

 


14.01.2019

Sotočja 14.1.2019

Za Slovence v sosednjih državah je kulturno delovanje zelo pomembno, saj tako utrjujejo svojo narodno identiteto. Kaj za prvo polovico leta načrtujeta obe krovni kulturni organizaciji koroških Slovencev? Povabimo vas v Slovensko stalno gledališče v Trst, kjer so s Kraljem na Betajnovi sklenili Cankarjevo leto v Trstu. Gostimo Micko Bájzek, še eno dejavno porabsko Slovenko, in Slavka Mežka, predsednika gibanja Kultura Natura Slovenija. Društvo, ki podeljuje priznanje Naša Slovenija, je prek kulturne dediščine tesno povezano tudi s Slovenci v zamejstvu. Kako? Prisluhnite!


07.01.2019

Sotočja 7.1.2019

Leto 2019 prinaša zamenjave na mestih predsednikov dveh krovnih slovenskih zamejskih organizacij. Tako se po dobrih 26 letih z mesta predsednika Zveze slovenskih organizacij poslavlja Marjan Sturm. Kako pravnik in zgodovinar, v manjšinski politiki dejaven koroški Slovenec ocenjuje svoje delo? Kako je z dialogom med slovensko narodno skupnostjo in nemško govorečo večino ter znotraj same manjšine? Odgovore lahko slišite v tokratni oddaji. Gostimo predsednico Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbaro Riman, ki je lani na mestu vodje nasledila Darka Šonca, še enega od starosti slovenske manjšinske politike. O izzivih, ki so pred porabskimi Slovenci, se pogovarjamo s predsednikom Državne slovenske samouprave Martinom Ropošem, dobitnikom visokega državnega madžarskega priznanja »Za narodnosti«. S tržaškima rojakoma mlajše generacije Lucijo Tavčar in Evgenom Banom pa se pogovarjamo tudi o odnosu do matične Slovenije. Prisluhnite!


24.12.2018

'Feeling good'

»Feeling good« je bil naslov koncerta Katarine Hartmann z gosti in s Totim Big Bandom iz Maribora, posvečen 65-letnici Slovenskega kulturnega društva Celovec. Praznovanju v Vrbi na avstrijskem Koroškem 13.12.2018 so se med drugim pridružili znana avstrijska glasbenica in igralka Katarina Strasser, popularni mladi pevec Matthias Ortner, Hartmann'ce in prvič tudi mladinski zbor Iniciative celovških Slovencev Zmaj. Spektakularno, je po koncertu dejala koroška slovenska igralka, skladateljica in pevka Katarina Hartmann. Zakaj? Prisluhnite!


17.12.2018

Sotočja 17.12.2018

Slovensko kulturno društvo Celovec je 65-letnico delovanja praznovalo s koncertom Katarine Hartmann v Vrbi na avstrijskem Koroškem. O ključnih dosežkih društva in praznovanju več v tokratni oddaji. Zanima nas, kakšne možnosti še ima slovenska narodna skupnost v Italiji za zagotovitev svojega predstavnika v rimskem parlamentu. Z rojaki na Hrvaškem iščemo učitelje slovenščine in se na pravljičnem večeru pridržimo porabskim Slovencem. Prisluhnite!


10.12.2018

Sotočja 10.12.2018

Tudi rojaki v sosednjih državah so se z različnimi prireditvami poklonili Ivanu Cankarju ob 100. obletnici njegove smrti. Kaj poteka v okviru Cankarjevih dnevov v Zagrebu, lahko slišite v tokratni oddaji. S tajnikom Zveze koroških partizanov Andrejem Moharjem se pogovarjamo o 70-letnici delovanja zveze, kulturi spominjanja na Južnem Koroškem in v Sloveniji. Z direktorjem SDGZ Andrejem Šikom se pogovarjamo o prostocarisnki coni v tržaškem pristanišču in njegovem razcvetu. Pridružimo se potomcem slovenskih izseljencev iz Benečije, ki so v Čedadu praznovali 50-letnico delovanja svoje zveze, in porabskim slovenskim upokojencem na zadnjem letošnjem srečanju. Prisluhnite!


03.12.2018

Sotočja 3.12.2018

Zaščita slovenske narodne skupnosti v Italiji je te dni v ospredju politične pozornosti tudi v Rimu. Kako bo v prihodnje s financiranjem slovenskih tiskanih medijev, je ta hip eno najpomembnejših vprašanj. Več o tem v pogovoru z rimskim dopisnikom Jankom Petrovcem. Ustavimo se v Porabju, ki ga je obiskala ministrica za kmetijstvo Aleksandra Pivec in gostimo koroško Slovenko Olgo Vogelauer, svetovalko na Kmečki izobraževalni skupnosti. Prepričana je, da so za razvoj kmetijstva nujni izobraženi ljudje, za preživetje kmetije pa inovativen pristop in ekonomska vizija. Inovativne metode so nujne tudi pri poučevanju slovenskega jezika v Varaždinski županiji. Kakšno je zanimanje za pouk, kdo ga obiskuje in zakaj? Prisluhnite oddaji.


26.11.2018

Sotočja 26.11.2018

Večji del tokratne oddaje bomo namenili književni ustvarjalnosti Slovencev v sosednih državah, predvsem v Italiji pa tudi na avstrijskem Koroškem. Letošnja literarna bera rojakov v Furlaniji Julijski krajini je raznolika in seveda tudi v znamenju Cankarjevega leta. »Na otoku« je naslov dvojezične slovensko italijanske zbirke 10 črtic Ivana Cankarja, ki jih je uredila Marija Mitrović. Z njimi je, pravi, skušala predstaviti drugačnega Cankarja. Slovenci na Madžarskem letos praznujejo številne obletnice. 20-letnico delovanja so tako zaznamovali tudi rojaki v Sombotelu, kjer poleg društva Avgusta Pavla deluje slovenska narodnostna samouprava. Za rojake na Reki so zelo pomembna gostovanja slovenskih društev iz drugih delov Hrvaške. Tako so konec tedna za veselo razpoloženje poskrbeli člani slovenskih društev iz Zadra in Šibenika. Prisluhnite!


19.11.2018

Sotočja 19. 11. 2018

Slovenci so bolj Evropejci kot Avstrijci, ugotavlja Benjamin Wakounig, predsednik Slovenske gospodarske zveze iz Celovca, ki je, kot pravi, orala ledino pri čezmejnem gospodarskem sodelovanju. Direktor Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta Andrej Šik pa si pri čezmejnem povezovanju želi več podpore slovenskega gospodarskega ministrstva. Gostimo Igorja Giacominija, ki je odstopil z mesta vodje deželnega šolskega urada Furlanije Julijske krajine in tako opozoril na organizacijske težave italijanskega šolstva. Kakšni pa so obeti za slovensko šolstvo v Italiji? V Porabju te dni slovesno obeležujejo 20. obletnico odprtja slovenskega generalnega konzulata in 20-letnico delovanja Slovenskega kulturnega in informativnega centra v Monoštru. Na dnevih ljubiteljev knjige na Reki pa je rojakinja iz Zadra Andreja Malta prvič predstavila svojo novo knjigo, nagrajeno zbirko kratkih zgodb z naslovom Ultravijolično. Prisluhite


12.11.2018

Sotočja 12.11.2018

Položaj Slovencev v Furlaniji Julijski krajini se lahko hitro poslabša, saj trenutna italijanska vlada že omenja zmanjševanje podpore, prav tako še vedno niso uresničena vsa določila zaščitne zakonodaje. Kako se na odprta vprašanja odziva Slovenija? Ustavimo se v Celovcu, kjer je pod naslovom »Vojne je konec« potekalo srečanje treh dežel, držav in narodov ob 100. obletnici konca prve svetovne vojne. Zanima nas, kako je s poukom slovenščine v Gradcu. Na Gornjem Seniku prisluhnemo prazničnemu koncertu mešanega pevskega zbora Avgust Pavel ob 80-letnici delovanja. odpra se v Slovenskem domu v Zagrebu, kjer so predstavili v hrvaški jezik prevedene Prišleke Lojzeta Kovačiča, in na Reki, kjer je na festivalu manjšinske poezije sodelovala tudi rojakinja Zdenka Kalan Verbanac. Prisluhnite!


05.11.2018

Sotočja 5.11.2018

Evropska šola v Šmihelu pri Pliberku je znana po tem, da vseskozi orje ledino na področju osnovnega šolstva na avstrijskem Koroškem. Prvi v Avstriji zdaj začenjajo s poukom v tako imenovanih učnih birojih. Gre za prostore med eno in drugo šolsko stopnjo, kjer se lahko učenci avtonomno učijo snov višje stopnje. Uspešnejši tako lahko hitreje napredujejo, pojasnjuje ravnatelj Danilo Katz. Z dolgoletnim slovenskim diplomatom v Trstu Jožetom Šušmeljem obujamo spomine na osamosvajanje Slovenije in se poklonimo istrskim žrtvam prve svetovne vojne. Gostimo pa tudi porabsko Slovenko Biserko Bájzek, sekretarko Zveze Slovencev na Madžarskem, dobitnico najvišjega madžarskega priznanja na področju manjšinske kulture. Prisluhnite!


29.10.2018

Sotočja 29.10.2018

Potem ko v minulih dveh mandatih v državnem zboru ni bilo posebnega zanimanja za Slovence v sosednjih državah, so zdaj obeti boljši. Na pristojni komisiji za odnose s Slovenci v zamejstvu in po svetu so tako rojaki že lahko predstavili razmere v državah, kjer živijo. Na kaj opozarjajo in kako njihova sporočila sprejemajo v državnem zboru? Pridružimo se pristojnemu ministru Petru Česniku in predsedniku državnega zbora Dejanu Židanu na obisku pri porabskih Slovencih. Ustavimo se na Reki, kjer so odprli lektorat za slovenski jezik. Živahno je bilo tudi na dnevih slovenske kulture v Istri in v Reziji, kjer domača folklorna skupina praznuje pomemben jubilej. Prvič so namreč nastopili že oktobra 1838.


22.10.2018

Sotočja 22.10. 2018

Vstop v schengensko območje konec leta 2007, ko je padla tudi meja med Slovenijo in Italijo, je bil za rojake v Furlaniji Julijski krajini pomemben in težko pričakovan dogodek. Kaj je prineslo desetletje fizično odprte meje in kakšna je vloga manjšin pri spodbujanju čezmejnega povezovanja? Odgovore iščemo skupaj z raziskovalci iz Trsta. Ustavimo se na sejmu izobraževanje na Reki, kjer so se predstavile tudi fakultete iz Slovenije. Monošter je konec tedna gostili člane mreže MAJ, ki povezuje mlade rojake iz vseh štirih držav. Kaj so počeli mladi v Porabju, lahko slišite v tokratni oddaji. Odpravimo se na lutkovni festival Cikl Cakl v Šmihel pri Pliberku in si ogledamo premiero predstave 25 udarcev Teatra Šentjanž.


15.10.2018

Sotočja 15.10.2018

Člani slovenskih društev z vse Hrvaške so se letos srečali v Lovranu. Kaj izpostavljajo in na kaj opozarjajo, nas zanima v tokratni oddaji. O psihosocialni pomoči travmatiziranim zaradi vojn in nasilja se pogovarjamo z doktorjem Danielom Wuttijem, ki kot psihoterapevt pomaga tudi koroškim Slovencem, žrtvam nacionalsocializma med drugo svetovno vojno in njihovim potomcem. O Slovencih v Italiji od padca Berlinskega zidu do izzivov tretjega tisočletja spregovorita tržaški raziskovalki Norina Bogatec in Zaira Vidau. Pridružimo pa setudi šolarjem na srečanju dvojezičnih osnovnih šol iz Porabja in Prekmurja.


08.10.2018

Sotočja 8.10.2018

Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!


08.10.2018

Sotočja 8.10.2018

Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!


09.10.2018

Sotočja 8.10.2018

Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!


09.10.2018

Sotočja 8.10.2018

Predstavniki krovnih slovenskih zamejskih organizacij so imeli spoznavno srečanje z novim ministrom, pristojnim za njihova vprašanja, Petrom Česnikom. Kot je napovedal ob imenovanju, bodo prav rojaki v sosednjih državah njegova prioriteta. Kakšni so vtisi na obeh straneh? Kaj si lahko avtohtona slovenska narodna skupnost v sosednjih državah obeta od Urada vlade za Slovence v zamejstvu in po svetu? O tem v pogovoru s predstavniki zamejskih Slovencev in ministrom. Povabimo vas na jubilejno 50. Barkolano. Ustavimo se v Slovenskem domu na Reki, kjer se je začel dopolnilni pouk slovenščine za najmlajše. Kaj spodbudi starše, da se odločijo za vpis svojih malčkov? V Porabju pa preverjamo, ali je letina jabolk tako dobra kot v Sloveniji. Prisluhnite!


01.10.2018

Sotočja 1. 10. 2018

Osrednji tednik koroških Slovencev Novice ne bo več tednik. Zaradi finančnih težav bo v prihodnje izhajal vsakih 14 dni. Je to začetek konca? Kaj se dogaja z Novicami in kakšne so možne rešitve, nas zanima v tokratni oddaji. Pridružimo se pevkam in pevcem, ki bodo v Ljubljani in Trstu nastopili na koncertu slovanske sakralne glasbe. V združenem zboru rojakov iz Slovenije, zamejstva in sveta je tudi 17 pevcev iz Furlanije Julijske krajine. V Zagrebu preverjamo, kako pestra bo jesen v tamkajšnjem Slovenskem domu. V Števanovcih pa si ogledamo premiero Dohtarke, nove predstave Veselih pajdašev.


24.09.2018

Sotočja 24.9.2018

Novo šolsko leto tudi rojakom v sosednjih državah prinaša številne izzive. Kako je z vpisom v šole s slovenskim učnim jezikom v Italiji in ali se obetajo kakšne spremembe? Preverjamo, kaj prinaša razvojni program slovenskega Porabja in gostimo predsednika ljubljanskega Kluba koroških Slovencev Janeza Stergarja, zaslužnega, da je Ljubljana dobila park Ángele Piskernik. Ena prvih slovenskih univerzitetno izobraženih žena, naravoslovka in pedagoginja ter mednarodna priznana varuhinja narave je bila, kljub svoji pomembni vlogi, v Sloveniji prezrta. Zakaj? Nekaj minut namenjamo tudi poeziji. Reška rojakinja Marije Šenk je namreč izdala svojo 8. pesniško zbirko.


17.09.2018

Sotočja 17. 9. 2018

Z Vesno Teršelič, direktorico Documente, organizacije za soočanje s preteklostjo, in enim vodilnih mirovniških imen na Hrvaškem, o soočanju z aktualnim dogajanjem na Hrvaškem in širše v Evropi. Ustavimo se v Podkloštru v Ziljski dolini, kjer je koroška konsenzna skupina v spomin na konec prve svetovne vojne pripravila Veliko srečanje kultur. Na prijateljskem in mirovnem srečanju so nastopile kulturne skupine iz Avstrije, Slovenije in Italije. Kakšno je njihovo sporočilo? O mladih zamejskih kulturnih delavcih in izobraževalnem tečaju, ki so ga zanje pripravili v Kanalski dolini, se pogovarjamo s tržaško Slovenko Nežo Kravos in se v Porabju pridružimo upokojencem, ki se ukvarjajo z rokodelstvom.


Stran 14 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov