Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zastopstvo Slovencev v rimskem parlamentu, popis prebivalstva na Madžarskem in Hrvaškem, 75 let slovenskega sporeda ORF
Novo leto rojakom iz sosednjih držav prinaša kar nekaj novih izzivov. Za Slovence v Italiji ostaja eden ključnih izzivov, kako zagotoviti, da bodo tudi v prihodnje imeli svojega predstavnika v rimskem parlamentu. Senatorka Demokratske stranke Tatjana Rojc ni najbolj optimistična. V pogovoru s Špelo Lenardič pa se je najprej še enkrat ozrla na zgodovinsko leto 2020.
Najvišji državni predstavniki in predstavniki manjšine so julija v Trstu podpisali sporazum, ki Narodni dom vrača v slovenske roke. S skupnim poklonom obeh predsednikov držav Sergia Mattarelle in Boruta Pahorja pri spominskih znamenjih v Bazovici se je začrtala nova pot dialoga med narodoma. Epidemija je na vse dogajanje metala črno senco.
"Ni bilo lahko leto. Izgubili smo veliko ljudi, to najbolj boli. Imela sem to srečo, da imam vrt in da sem lockwdown doživljala pod krošnjami dreves. Delo v Rimu je bilo stalno in se ni ustavilo niti v najtežjih obdobjih."
Ker ni bilo prevozov, se je morala voziti v Rim z avtomobilom, kar je bilo utrujajoče. Skrbijo pa ekonomske razmere in pandemija, ki je globoko spremenila svet, ugotavlja Tatjana Rojc.
Spomin na zgodovinski 13. julij je še vedno živ. Ni si predstavljala, da bo doživela tak trenutek in ga tako močno ponotranjila.
"Bil je sončen dan, vse je bilo nastavljeno za zgodovinsko srečanje predsednikov pred znamenjema v Bazovici. To je bilo zelo pomembno za, upam, spravno dejanje med obema skupnostma, ki sta skozi zgodovino doživeli marsikaj, a smo se naučili, da moramo sobivati in to čim bolj prijazno. Podpis sporazuma za vrnitev stavbe Narodnega doma v Trstu je bil nepopisno zadovoljstvo. Zdaj se stvari počasi urejajo."
Zadnji korak je dokončna sprememba v zaščitnem zakonu, ki bo omogočila, da bo Narodni dom prišel v roke Fundacije, ki sta jo ustanovili obe krovni organizaciji. To je eden od prioritetnih ciljev, ki bo dosežen v kratkem, pravi Tatjana Rojc.
Ob zgodovinskih dogodkih so najvišji državni predstavniki večkrat poudarili, kako odlični so meddržavni, in zagotavljali, da slovenska narodna skupnost ne bo prezrta, ko se bo pisal nov volilni zakon. Bo po Tatjani Rojc še kdo predstavljal Slovence v Rimu?
"To si sama najbolj želim, ker ne bi želela biti zadnja, ki je imela to čast in breme, ki ga nosim z veliko odgovornostjo in častjo. Moja želja je, da bi vladna večina sklenila dogovor in končno napila volilni zakon, za katerega pa še ni soglasja. Odnosi med državama so zelo dobri in vsa zagotovila kažejo, da nismo neznanka za italijansko državo. Vsi si bomo prizadevali, a žal nisem optimist."
In želje za slovensko narodno skupnost v Furlaniji - Julijski krajini v novem letu?
"Želela bi si najprej, da se konča zgodba z narodnim domom. Želela bi si, da bi dobili dostojen volilni zakon, ki bi nam omogočil razmišljanje, kako naprej, želela bi si složno skupnost, ker, če bomo složni, bomo lahko kaj dosegli, drugače se nam odpira prihodnost, za katero pa ni rečeno, da nam bo vedno naklonjena."
Predstavnica Slovencev v Varaždinski županiji Barbara Antolič Vupora, poslanka SDP v hrvaškem saboru, je zadovoljna zaradi odziva Slovencev, ki so priskočili na pomoč žrtvam potresa v Petrinji, Glini in Sisku.
"Znak združene hrvaške in slovenske zastave v stisku roke v srcu, ki je zaokrožil po družabnih omrežjih, in predstavlja solidarnost med ljudmi, presega naše vsakdanje probleme in nas je združil. Zahvala vsem, ki so priskočili na pomoč prizadetim v potresu. Ko sem peljala pomoč v Glino, sem videla veliko slovenskih registracij … Veliko srce je nadomestilo hude institucionalne težave, ki se, na žalost, pokažejo pri takšnih katastrofah. Zaradi sistemskih težav odziv pristojnih ni tako hiter, kot je hitra pomoč sočloveku."
In kako ocenjuje lansko v več pogledih zgodovinsko leto? Ni bilo samo slabo, pravi, epidemija pa je določala tudi delovanje slovenske manjšine v Varaždinski županiji, ki se je pripravljala tudi na letošnje praznovanje 30-letnice samostojnosti Slovenije in Hrvaške.
"Slovenci v Varaždinu smo bili tudi v času epidemije dejavni. Razmišljali smo, kako ohraniti vezi med rojaki in imeli kar nekaj srečanj prek spleta. Obnovili smo prostore in oblačila našega zbora."
Eden od zelo pomembnih izzivov za Slovence na Hrvaškem bo popis prebivalstva, ki bo potekal aprila. Hrvaška ga kot ena redkih držav v Evropski uniji še vedno ima.
"V številnih občinah, mestih in županijah bo namreč prav popis prebivalstva odločilen za manjšinsko zastopstvo. Od rezultatov popisa in števila opredeljenih za pripadnika slovenske manjšine bo odvisno, koliko predstavnikov in manjšinskih svetov bomo lahko imeli Slovenci."
Barbara Antolič Vupora je v saboru predlagala, da bi anketarji, ki bodo izvajali popis na terenu, ljudem pojasnili razliko med narodno skupnostjo in državljanstvom, vendar njena pobuda ni bila sprejeta. Protiargument je bil logičen, pravi. Anketarji namreč ne smejo vplivati na opredeljevanje anketiranih. Zato bo zdaj to predvsem naloga samih slovenskih društev in predstavnikov slovenske narodne skupnosti. Prav zaradi slednjih bo popis pomemben.
"Ni vprašanje položaja narodne skupnosti, gre za vprašanje, kaj nam ta položaj prinese. Če imamo predstavnika ali svet, imamo večje pravice pri uveljavljanju učenja slovenskega jezika in kulture. To so priložnost in cilji, s katerimi želimo ohraniti slovenstvo na Hrvaškem, ki zdaj upada."
Tudi v svojem poslanskem delu se je naša sogovornica veliko posvečala vprašanjem narodnih skupnosti, tudi pri sprejemanju zakonodaje o popotresni obnovi Zagreba. Priznava pa, da so možnosti v predstavniškem telesu precej omejene.
"Imela sem možnost vplivati na akcijski načrt sveta za narodne manjšine. Skupaj z Ermino Lekaj Prljaskaj, ki formalno predstavlja tudi slovensko manjšino, ter v dogovoru z Darkom Šoncem, predsednikom Slovenskega doma Zagreb, smo v načrtu določili možnosti za odkup prostorov Slovenskega doma v Zagrebu."
Prostori so v državni lasti. Upravlja jih urad za državno premoženje in prav ta je odločilen pri možnosti za odkup prostorov, ki jih društvo že desetletja vzdržuje.
Med načrti za letošnje leto pa je tudi praznovanje 30. obletnice razglasitve samostojnosti in neodvisnosti tako Republike Slovenije kot Republike Hrvaške. V Zagrebu naj bi ob tem postavili spomenik Francetu Prešernu in nekaj podobnega si Barbara Antolič Vupora želi tudi za Varaždin.
"Pri nas raste lipa prijateljstva, v Varaždinu imamo tudi deset ulic, poimenovanih po Slovencih. Spomenika, ki bi bil znak medsebojne povezanosti in priznanje Slovencem, pa še nimamo. To bi bilo za nas pomembno."
Pomembno priznanje, naziv pravičnika, pa bo ob odprtju sinagoge v Varaždinu dobil rojak Ivan Breskvar, ki je med drugo svetovno vojno rešil judovske otroke.
"Hrvaška akademija znanosti in umetnosti Vladimir Huzjan skupaj z nami pripravlja knjižico o njem, ki jo bomo predstavili ob tej priložnosti."
Izzivov v letošnjem letu ne manjka niti Goranu Goršetu, predstavniku Slovencev v mestu Samobor, profesorju glasbe in ustanovitelju tolkalne zasedbe Sudar Percussion. Skupino je ustanovil leta 2010, da bi populariziral tolkala tudi zunaj orkestrov, in uspel.
V desetletju so pripravili več velikih in odmevnih projektov. Zadnji veliki multimedijski projekt je bil Oxygen Jeana Michaela Jarrea, ki so ga začeli pripravljati leta 2016 in z njim dve leti pozneje nastopili v koncertni dvorani Vatroslav Lisinski, zadovoljen pojasnjuje Goran Gorše.
"Z Oxygenom smo imeli več kot 50 večjih koncertov po Hrvaški, Srbiji, Črni gori, Makedoniji, nastopili smo tudi v Italiji, v Trstu. V Ljubljani pa še ne, ne vem, zakaj. Upam pa, da se bo to zgodilo in bomo prišli z Oxygenom tudi v Ljubljano, na festival."
Skupina že pripravlja nov projekt Sudar Tradicija, s katerim bodo, če bo vse po sreči, konec maja skupaj s profesionalno folklorno zasedbo Lado in Big Bandom HRT-ja vnovič nastopili v dvorani Vatroslava Lisinskega:
"To bo res zanimivo, saj bo tu veliko plesa, zanimivi scenografija in aranžmaji, ogromno zvoka. Res bo to še en lep, lep veliki projekt."
Tako kot na Hrvaškem se tudi v Porabju pripravljajo na zelo pomemben popis prebivalstva in zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss je že lani začela akcije za ozaveščanje pripadnikov slovenske narodne skupnosti.
Leto 2020 je bilo, kot je povedala v pogovoru s Silvo Eöry, zelo težko. Parlamentarno delo je zaznamovala epidemija, vendar so sprejeli kar nekaj pomembnih odločitev, med drugim tudi spremembe zakona o narodnih skupnosti, ki omogočajo državnim manjšinskim samoupravam, da postanejo lastnice stavb, ki jih zdaj upravljajo. To je zelo pomembno za državno slovensko samoupravo, ki upravlja dve dvojezični osnovni šoli in vrtec.
"Narodnostne uprave, ki zdaj vzdržujejo ustanove, lahko od letos dobijo nepremičnine v svoje roke, postanejo lastniki. Tako lahko preprečijo morebitne zastoje pri obnovah. Vlada krije stroške obnove in opreme, tako da lahko dvojezični pouk nemoteno poteka."
Zaradi epidemije je zastalo tudi izvajanje razvojnega programa slovenskega Porabja, vendar se bo delo pri treh velikih projektih, ki jih je potrdilo finančno ministrstvo, zdaj začelo, napoveduje Erika Köleš Kiss. V kratkem bo objavljen tudi razpis za posameznike, kmete in mala podjetja, načrtujejo pa tudi druge večje projekte.
"Na to nestrpno čakamo, ne le politiki, temveč vsi. To bo, mislim, zelo pomembna spodbuda za slovensko Porabje. Že vrsto let ugotavljamo, da delovanje na kulturnem področju in dvojezično izobraževanje nista dovolj, da potrebujemo gospodarske spodbude, da bodo ljudje videli, da imamo tudi tu pomoč madžarske vlade in v kratkem, upam, tudi slovenske. Tudi tu že potekajo pogovori. Naš cilj je omogočiti prebivalcem slovenskega Porabja kakovostnejše življenje, jih obdržati tu, da se ne bodo več izseljevali."
To bo pomenilo, da se bosta v Porabju ohranila slovenski jezik in kultura, je prepričana sogovornica, ki pričakuje, da se bodo učenci v šolah bolj zavzeto učili slovenščino. Naloga staršev in starih staršev pa je, da učijo porabsko narečje. Pomembno vlogo ima tudi cerkev, kjer se prav tako govori slovenska beseda, pravi Erika Köleš Kiss.
Eden pomembnih letošnjih izzivov je popis prebivalstva. Pred desetimi leti se je število Slovencev znižalo pod 3000 in cilj je, da bi se letos za pripadnika manjšine opredelilo več ljudi.
"Če vsi, ki so se rodili v slovenskih družinah, priznajo za Slovenca, se izrečejo za pripadnika slovenske narodne skupnosti, da poznajo slovensko kulturo in slovenski jezik, tudi če ga ne govorijo. Če se vsi izrečejo za Slovence, nas bo več. Računam, da nas bo najmanj 3500, lahko pa bi nas bilo še več."
Obe krovni organizaciji porabskih Slovencev sta skupaj z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu pripravili promocijsko akcijo, ki so jo naslovili Rodil si se za Slovenca, ostani Slovenec.
"V okolici so madžarske vasi, kjer živijo Slovenci, ki so se tja priselili zaradi dela ali poroke, in pri zadnjem popisu niso bili dovolj pozorni na to. Zato bomo zdaj naredili vse, da jih na to opozorimo. Zamisli, kako to storiti, so različne. Tako prek Radia Monošter, časopisa Porabje. Napisala sem članek v Koledar, v katerem sem opozorila Slovence v Porabju in izseljence, ki živijo drugod, da svojih korenin ne smejo pozabiti."
Radijski prenos javne prireditve v Borovljah 6. januarja 1946, ko se je na Radiu Celovec prvič slišala slovenska beseda, je bil velik izziv, tudi za Helmuta Hartmana, pionirja slovenskega radia na avstrijskem Koroškem, vojaka 8. britanske armade, ki so mu ponudili pripravo programa v slovenskem jeziku.
"Peljali smo se v Borovlje, v dolino, sploh nisem vedel, kje so, kam se peljem. Ko pridemo v dvorano, kjer je že bil znani nemški igralec Georg Bucher, popularna oseba. On je bral nemška besedila, jaz pa slovenska. Dvorana je bila nabito polna in ko se je zaslišala slovenska beseda, so začeli ljudje ploskati. Začelo se je že dobro, sem si rekel. Tremo sem imel pa tako, da sem bil ves moker."
Britanci so mu nato ponudili pripravo petminutnih večernih poročil v slovenskem jeziku, po nekaj tednih pa se je program podaljšal že na 15 minut. Gradiva je bilo namreč dovolj, se je spominjal Helmut Hartman, informacije so namreč črpali iz angleških časopisov.
"Namen slovenskih oddaj je bilo objektivno poročanje o svetovnem dogajanju. Po vojni je namreč vsaka država poročala po svoje. Kot radijski sodelavci v Avstriji, demokratični republiki, smo imeli prednost, da smo imeli vire z vsega sveta."
Radijska poročila so bila odlično sprejeta in tako so se odločili še za dodaten kulturni program, ki je potekal v živo.
Danes slovenski spored ORF na frekvenci Radia Agora dnevno pripravlja osem ur slovenskega programa, poleg tega pa še tedensko televizijsko oddajo Dober dan Koroška, dober dan Štajerska in znotraj avstrijske javne RTV skrbi za spletno stran v slovenskem jeziku. Glavni urednik je od leta 2002 Marijan Velik, ki se, kot je povedal v pogovoru s Stanetom Kocutarjem, spominja tudi pionirja Helmuta Hartmana.
"Povod, da so se britanske oblasti odločile za program v slovenskem jeziku, je bilo verjetno tudi dejstvo, da so na podlagi osvobodilnega boja začutili, da tam živi močna narodna skupnost. Tedaj je bilo namreč tu 50, 60.000 ali celo več ljudi, ki so govorili slovensko."
Helmut Hartman je spodbudil tudi Marijana Velika, da se je že kot dijak slovenske gimnazije odločil za novinarsko kariero.
Med prelomnimi usmeritvami v 75 letih pa poleg pionirskega dela začetnikov, ki je bil predvsem v znamenju ohranjanja ljudskega izročila, Marijan Velik omenja še Mirka Bogataja, ki je zbral mlado ekipo in omogočil poročanje z vseh treh dolin. Najpomembnejši mejnik je bil leta 1989, ko se je radijskemu programu pridružil še televizijski.
Leta 2004 so skupaj z Radiem Agora in Radiem 2 oblikovali enkratno sodelovanje, ki mu v Evropi ni para, pravi Velik.
"Ni namreč praksa, da bi javna radijska postaja sodelovala z zasebnimi. Takšne odločitve se sprejemajo na političnem parketu. Od takrat imamo celodnevni program v slovenskem jeziku."
Več tudi o slovenskem sporedu ORF pa lahko slišite v oddaji.
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Zastopstvo Slovencev v rimskem parlamentu, popis prebivalstva na Madžarskem in Hrvaškem, 75 let slovenskega sporeda ORF
Novo leto rojakom iz sosednjih držav prinaša kar nekaj novih izzivov. Za Slovence v Italiji ostaja eden ključnih izzivov, kako zagotoviti, da bodo tudi v prihodnje imeli svojega predstavnika v rimskem parlamentu. Senatorka Demokratske stranke Tatjana Rojc ni najbolj optimistična. V pogovoru s Špelo Lenardič pa se je najprej še enkrat ozrla na zgodovinsko leto 2020.
Najvišji državni predstavniki in predstavniki manjšine so julija v Trstu podpisali sporazum, ki Narodni dom vrača v slovenske roke. S skupnim poklonom obeh predsednikov držav Sergia Mattarelle in Boruta Pahorja pri spominskih znamenjih v Bazovici se je začrtala nova pot dialoga med narodoma. Epidemija je na vse dogajanje metala črno senco.
"Ni bilo lahko leto. Izgubili smo veliko ljudi, to najbolj boli. Imela sem to srečo, da imam vrt in da sem lockwdown doživljala pod krošnjami dreves. Delo v Rimu je bilo stalno in se ni ustavilo niti v najtežjih obdobjih."
Ker ni bilo prevozov, se je morala voziti v Rim z avtomobilom, kar je bilo utrujajoče. Skrbijo pa ekonomske razmere in pandemija, ki je globoko spremenila svet, ugotavlja Tatjana Rojc.
Spomin na zgodovinski 13. julij je še vedno živ. Ni si predstavljala, da bo doživela tak trenutek in ga tako močno ponotranjila.
"Bil je sončen dan, vse je bilo nastavljeno za zgodovinsko srečanje predsednikov pred znamenjema v Bazovici. To je bilo zelo pomembno za, upam, spravno dejanje med obema skupnostma, ki sta skozi zgodovino doživeli marsikaj, a smo se naučili, da moramo sobivati in to čim bolj prijazno. Podpis sporazuma za vrnitev stavbe Narodnega doma v Trstu je bil nepopisno zadovoljstvo. Zdaj se stvari počasi urejajo."
Zadnji korak je dokončna sprememba v zaščitnem zakonu, ki bo omogočila, da bo Narodni dom prišel v roke Fundacije, ki sta jo ustanovili obe krovni organizaciji. To je eden od prioritetnih ciljev, ki bo dosežen v kratkem, pravi Tatjana Rojc.
Ob zgodovinskih dogodkih so najvišji državni predstavniki večkrat poudarili, kako odlični so meddržavni, in zagotavljali, da slovenska narodna skupnost ne bo prezrta, ko se bo pisal nov volilni zakon. Bo po Tatjani Rojc še kdo predstavljal Slovence v Rimu?
"To si sama najbolj želim, ker ne bi želela biti zadnja, ki je imela to čast in breme, ki ga nosim z veliko odgovornostjo in častjo. Moja želja je, da bi vladna večina sklenila dogovor in končno napila volilni zakon, za katerega pa še ni soglasja. Odnosi med državama so zelo dobri in vsa zagotovila kažejo, da nismo neznanka za italijansko državo. Vsi si bomo prizadevali, a žal nisem optimist."
In želje za slovensko narodno skupnost v Furlaniji - Julijski krajini v novem letu?
"Želela bi si najprej, da se konča zgodba z narodnim domom. Želela bi si, da bi dobili dostojen volilni zakon, ki bi nam omogočil razmišljanje, kako naprej, želela bi si složno skupnost, ker, če bomo složni, bomo lahko kaj dosegli, drugače se nam odpira prihodnost, za katero pa ni rečeno, da nam bo vedno naklonjena."
Predstavnica Slovencev v Varaždinski županiji Barbara Antolič Vupora, poslanka SDP v hrvaškem saboru, je zadovoljna zaradi odziva Slovencev, ki so priskočili na pomoč žrtvam potresa v Petrinji, Glini in Sisku.
"Znak združene hrvaške in slovenske zastave v stisku roke v srcu, ki je zaokrožil po družabnih omrežjih, in predstavlja solidarnost med ljudmi, presega naše vsakdanje probleme in nas je združil. Zahvala vsem, ki so priskočili na pomoč prizadetim v potresu. Ko sem peljala pomoč v Glino, sem videla veliko slovenskih registracij … Veliko srce je nadomestilo hude institucionalne težave, ki se, na žalost, pokažejo pri takšnih katastrofah. Zaradi sistemskih težav odziv pristojnih ni tako hiter, kot je hitra pomoč sočloveku."
In kako ocenjuje lansko v več pogledih zgodovinsko leto? Ni bilo samo slabo, pravi, epidemija pa je določala tudi delovanje slovenske manjšine v Varaždinski županiji, ki se je pripravljala tudi na letošnje praznovanje 30-letnice samostojnosti Slovenije in Hrvaške.
"Slovenci v Varaždinu smo bili tudi v času epidemije dejavni. Razmišljali smo, kako ohraniti vezi med rojaki in imeli kar nekaj srečanj prek spleta. Obnovili smo prostore in oblačila našega zbora."
Eden od zelo pomembnih izzivov za Slovence na Hrvaškem bo popis prebivalstva, ki bo potekal aprila. Hrvaška ga kot ena redkih držav v Evropski uniji še vedno ima.
"V številnih občinah, mestih in županijah bo namreč prav popis prebivalstva odločilen za manjšinsko zastopstvo. Od rezultatov popisa in števila opredeljenih za pripadnika slovenske manjšine bo odvisno, koliko predstavnikov in manjšinskih svetov bomo lahko imeli Slovenci."
Barbara Antolič Vupora je v saboru predlagala, da bi anketarji, ki bodo izvajali popis na terenu, ljudem pojasnili razliko med narodno skupnostjo in državljanstvom, vendar njena pobuda ni bila sprejeta. Protiargument je bil logičen, pravi. Anketarji namreč ne smejo vplivati na opredeljevanje anketiranih. Zato bo zdaj to predvsem naloga samih slovenskih društev in predstavnikov slovenske narodne skupnosti. Prav zaradi slednjih bo popis pomemben.
"Ni vprašanje položaja narodne skupnosti, gre za vprašanje, kaj nam ta položaj prinese. Če imamo predstavnika ali svet, imamo večje pravice pri uveljavljanju učenja slovenskega jezika in kulture. To so priložnost in cilji, s katerimi želimo ohraniti slovenstvo na Hrvaškem, ki zdaj upada."
Tudi v svojem poslanskem delu se je naša sogovornica veliko posvečala vprašanjem narodnih skupnosti, tudi pri sprejemanju zakonodaje o popotresni obnovi Zagreba. Priznava pa, da so možnosti v predstavniškem telesu precej omejene.
"Imela sem možnost vplivati na akcijski načrt sveta za narodne manjšine. Skupaj z Ermino Lekaj Prljaskaj, ki formalno predstavlja tudi slovensko manjšino, ter v dogovoru z Darkom Šoncem, predsednikom Slovenskega doma Zagreb, smo v načrtu določili možnosti za odkup prostorov Slovenskega doma v Zagrebu."
Prostori so v državni lasti. Upravlja jih urad za državno premoženje in prav ta je odločilen pri možnosti za odkup prostorov, ki jih društvo že desetletja vzdržuje.
Med načrti za letošnje leto pa je tudi praznovanje 30. obletnice razglasitve samostojnosti in neodvisnosti tako Republike Slovenije kot Republike Hrvaške. V Zagrebu naj bi ob tem postavili spomenik Francetu Prešernu in nekaj podobnega si Barbara Antolič Vupora želi tudi za Varaždin.
"Pri nas raste lipa prijateljstva, v Varaždinu imamo tudi deset ulic, poimenovanih po Slovencih. Spomenika, ki bi bil znak medsebojne povezanosti in priznanje Slovencem, pa še nimamo. To bi bilo za nas pomembno."
Pomembno priznanje, naziv pravičnika, pa bo ob odprtju sinagoge v Varaždinu dobil rojak Ivan Breskvar, ki je med drugo svetovno vojno rešil judovske otroke.
"Hrvaška akademija znanosti in umetnosti Vladimir Huzjan skupaj z nami pripravlja knjižico o njem, ki jo bomo predstavili ob tej priložnosti."
Izzivov v letošnjem letu ne manjka niti Goranu Goršetu, predstavniku Slovencev v mestu Samobor, profesorju glasbe in ustanovitelju tolkalne zasedbe Sudar Percussion. Skupino je ustanovil leta 2010, da bi populariziral tolkala tudi zunaj orkestrov, in uspel.
V desetletju so pripravili več velikih in odmevnih projektov. Zadnji veliki multimedijski projekt je bil Oxygen Jeana Michaela Jarrea, ki so ga začeli pripravljati leta 2016 in z njim dve leti pozneje nastopili v koncertni dvorani Vatroslav Lisinski, zadovoljen pojasnjuje Goran Gorše.
"Z Oxygenom smo imeli več kot 50 večjih koncertov po Hrvaški, Srbiji, Črni gori, Makedoniji, nastopili smo tudi v Italiji, v Trstu. V Ljubljani pa še ne, ne vem, zakaj. Upam pa, da se bo to zgodilo in bomo prišli z Oxygenom tudi v Ljubljano, na festival."
Skupina že pripravlja nov projekt Sudar Tradicija, s katerim bodo, če bo vse po sreči, konec maja skupaj s profesionalno folklorno zasedbo Lado in Big Bandom HRT-ja vnovič nastopili v dvorani Vatroslava Lisinskega:
"To bo res zanimivo, saj bo tu veliko plesa, zanimivi scenografija in aranžmaji, ogromno zvoka. Res bo to še en lep, lep veliki projekt."
Tako kot na Hrvaškem se tudi v Porabju pripravljajo na zelo pomemben popis prebivalstva in zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss je že lani začela akcije za ozaveščanje pripadnikov slovenske narodne skupnosti.
Leto 2020 je bilo, kot je povedala v pogovoru s Silvo Eöry, zelo težko. Parlamentarno delo je zaznamovala epidemija, vendar so sprejeli kar nekaj pomembnih odločitev, med drugim tudi spremembe zakona o narodnih skupnosti, ki omogočajo državnim manjšinskim samoupravam, da postanejo lastnice stavb, ki jih zdaj upravljajo. To je zelo pomembno za državno slovensko samoupravo, ki upravlja dve dvojezični osnovni šoli in vrtec.
"Narodnostne uprave, ki zdaj vzdržujejo ustanove, lahko od letos dobijo nepremičnine v svoje roke, postanejo lastniki. Tako lahko preprečijo morebitne zastoje pri obnovah. Vlada krije stroške obnove in opreme, tako da lahko dvojezični pouk nemoteno poteka."
Zaradi epidemije je zastalo tudi izvajanje razvojnega programa slovenskega Porabja, vendar se bo delo pri treh velikih projektih, ki jih je potrdilo finančno ministrstvo, zdaj začelo, napoveduje Erika Köleš Kiss. V kratkem bo objavljen tudi razpis za posameznike, kmete in mala podjetja, načrtujejo pa tudi druge večje projekte.
"Na to nestrpno čakamo, ne le politiki, temveč vsi. To bo, mislim, zelo pomembna spodbuda za slovensko Porabje. Že vrsto let ugotavljamo, da delovanje na kulturnem področju in dvojezično izobraževanje nista dovolj, da potrebujemo gospodarske spodbude, da bodo ljudje videli, da imamo tudi tu pomoč madžarske vlade in v kratkem, upam, tudi slovenske. Tudi tu že potekajo pogovori. Naš cilj je omogočiti prebivalcem slovenskega Porabja kakovostnejše življenje, jih obdržati tu, da se ne bodo več izseljevali."
To bo pomenilo, da se bosta v Porabju ohranila slovenski jezik in kultura, je prepričana sogovornica, ki pričakuje, da se bodo učenci v šolah bolj zavzeto učili slovenščino. Naloga staršev in starih staršev pa je, da učijo porabsko narečje. Pomembno vlogo ima tudi cerkev, kjer se prav tako govori slovenska beseda, pravi Erika Köleš Kiss.
Eden pomembnih letošnjih izzivov je popis prebivalstva. Pred desetimi leti se je število Slovencev znižalo pod 3000 in cilj je, da bi se letos za pripadnika manjšine opredelilo več ljudi.
"Če vsi, ki so se rodili v slovenskih družinah, priznajo za Slovenca, se izrečejo za pripadnika slovenske narodne skupnosti, da poznajo slovensko kulturo in slovenski jezik, tudi če ga ne govorijo. Če se vsi izrečejo za Slovence, nas bo več. Računam, da nas bo najmanj 3500, lahko pa bi nas bilo še več."
Obe krovni organizaciji porabskih Slovencev sta skupaj z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu pripravili promocijsko akcijo, ki so jo naslovili Rodil si se za Slovenca, ostani Slovenec.
"V okolici so madžarske vasi, kjer živijo Slovenci, ki so se tja priselili zaradi dela ali poroke, in pri zadnjem popisu niso bili dovolj pozorni na to. Zato bomo zdaj naredili vse, da jih na to opozorimo. Zamisli, kako to storiti, so različne. Tako prek Radia Monošter, časopisa Porabje. Napisala sem članek v Koledar, v katerem sem opozorila Slovence v Porabju in izseljence, ki živijo drugod, da svojih korenin ne smejo pozabiti."
Radijski prenos javne prireditve v Borovljah 6. januarja 1946, ko se je na Radiu Celovec prvič slišala slovenska beseda, je bil velik izziv, tudi za Helmuta Hartmana, pionirja slovenskega radia na avstrijskem Koroškem, vojaka 8. britanske armade, ki so mu ponudili pripravo programa v slovenskem jeziku.
"Peljali smo se v Borovlje, v dolino, sploh nisem vedel, kje so, kam se peljem. Ko pridemo v dvorano, kjer je že bil znani nemški igralec Georg Bucher, popularna oseba. On je bral nemška besedila, jaz pa slovenska. Dvorana je bila nabito polna in ko se je zaslišala slovenska beseda, so začeli ljudje ploskati. Začelo se je že dobro, sem si rekel. Tremo sem imel pa tako, da sem bil ves moker."
Britanci so mu nato ponudili pripravo petminutnih večernih poročil v slovenskem jeziku, po nekaj tednih pa se je program podaljšal že na 15 minut. Gradiva je bilo namreč dovolj, se je spominjal Helmut Hartman, informacije so namreč črpali iz angleških časopisov.
"Namen slovenskih oddaj je bilo objektivno poročanje o svetovnem dogajanju. Po vojni je namreč vsaka država poročala po svoje. Kot radijski sodelavci v Avstriji, demokratični republiki, smo imeli prednost, da smo imeli vire z vsega sveta."
Radijska poročila so bila odlično sprejeta in tako so se odločili še za dodaten kulturni program, ki je potekal v živo.
Danes slovenski spored ORF na frekvenci Radia Agora dnevno pripravlja osem ur slovenskega programa, poleg tega pa še tedensko televizijsko oddajo Dober dan Koroška, dober dan Štajerska in znotraj avstrijske javne RTV skrbi za spletno stran v slovenskem jeziku. Glavni urednik je od leta 2002 Marijan Velik, ki se, kot je povedal v pogovoru s Stanetom Kocutarjem, spominja tudi pionirja Helmuta Hartmana.
"Povod, da so se britanske oblasti odločile za program v slovenskem jeziku, je bilo verjetno tudi dejstvo, da so na podlagi osvobodilnega boja začutili, da tam živi močna narodna skupnost. Tedaj je bilo namreč tu 50, 60.000 ali celo več ljudi, ki so govorili slovensko."
Helmut Hartman je spodbudil tudi Marijana Velika, da se je že kot dijak slovenske gimnazije odločil za novinarsko kariero.
Med prelomnimi usmeritvami v 75 letih pa poleg pionirskega dela začetnikov, ki je bil predvsem v znamenju ohranjanja ljudskega izročila, Marijan Velik omenja še Mirka Bogataja, ki je zbral mlado ekipo in omogočil poročanje z vseh treh dolin. Najpomembnejši mejnik je bil leta 1989, ko se je radijskemu programu pridružil še televizijski.
Leta 2004 so skupaj z Radiem Agora in Radiem 2 oblikovali enkratno sodelovanje, ki mu v Evropi ni para, pravi Velik.
"Ni namreč praksa, da bi javna radijska postaja sodelovala z zasebnimi. Takšne odločitve se sprejemajo na političnem parketu. Od takrat imamo celodnevni program v slovenskem jeziku."
Več tudi o slovenskem sporedu ORF pa lahko slišite v oddaji.
Po dobrih treh letih se je sestal koordinacijski odbor ministrov Slovenije in Italije pod vodstvom zunanjih ministrov obeh držav. Bilateralni odnosi so prijateljski in Italija je za Slovenijo pomembna trgovinska partnerica. Kaj pa obe narodni skupnosti? Kako ministrsko srečanje ocenjujejo Slovenci v Italiji?
Zgodovinske dogodke moramo obravnavati vključujoče z vseh plati in zornih kotov, opozarjajo strokovnjaki, in tega se dobro zavedajo tudi rojaki iz sosednjih držav. Te dni mineva 70 let od vrnitve Trsta Italiji, kar so slovesno obeležili konec tedna na Velikem trgu v središču mesta. Kako so Slovenci na Tržaškem doživljali vnovičen prihod italijanskih vojakov v mesto in kako se je mesto spremenilo z množičnim priseljevanjem, ki je sledilo? Zgodovinar dr. Jože Pirjevec poudarja, da je Trst takrat doživel veliko gospodarsko krizo in posledično selitve na tisoče ljudi v čez oceanske države.
Pregon koroških Slovencev z domov leta 1942 je le ena izmed epizod v njihovi zgodovini, ki so jo zaznamovali nešteti poskusi ponemčevanja in hkrati upora proti načrtovani asimilaciji. Vrsta koroških slovenskih literatk in literatov v svojih delih priča o tragičnem odhodu, boju za preživetje in vrnitvi na opustošene domove, o borbi za ohranitev maternega jezika in obstoj narodne skupnosti.
Ob 104. obletnici koroškega plebiscita so v Borovljah pripravili prvo alternativno proslavo z zgodbami koroških Slovencev, njihovem doživljanju praznovanja 10. oktobra in uporu proti ponemčevanju. Na Reki se pridružimo učiteljem slovenskega jezika na Hrvaškem. Tudi tam je največji izziv, kako dobiti usposobljene kadre, še posebej ob vse večjem zanimanju za pouk slovenščine. Kako daleč pa je priprava kurikuluma za učenje slovenskega jezika? Sodelavcev vse bolj primanjkuje tudi na Radiu Monošter, opozarja direktor Attila Bartakovič. Ustavimo se na tržaškem nabrežju, kjer so ob znameniti regati priložnost za promocijo izkoristili tudi rojaki v Furlaniji - Julijski krajini in pripravili Slovenski pozdrav Barkovljanki. Kaj vse so predstavili? Prisluhnite!
Kako Slovenija in Madžarska skrbita za razvoj svojih manjšin? O tem so se predstavniki različnih ministrstev obeh držav pogovarjali na zasedanju skupne mešane slovensko madžarske komisije. Kaj se dogaja s skupnim skladom, bo po dveh letih priprav zdaj vendarle zaživel? Porabski Slovenci verjamejo, da bo, čeprav se sklepi in priporočila na tovrstnih zasedanjih pogosto ponavljajo.
Kaj dejansko pomeni tako velika podpora volivcev svobodnjakom tudi na avstrijskem Koroškem in njihova zmaga na zveznih volitvah za koroške Slovence? O tem se pogovarjamo z Olgo Voglauer, ki je bila na listi Zelenih vnovič izvoljena v avstrijski parlament.
Ministrstvo za gospodarstvo, turizem in šport v prihodnjih letih napoveduje korenito zvišanje pomoči za gospodarski razvoj Slovencev v sosednjih državah. Zamejskim športnim organizacijam in klubom pa naj bi prihodnje leto pomagali s trenerji iz Slovenije in za to namenili dodatnih 200.000 evrov. Kako, pojasnjuje državni sekretar na gospodarskem ministrstvu Dejan Židan.
Pouk v slovenskem jeziku je ključen za rojake v sosednjih državah in razvoj njihovih skupnosti. Kako so v novo šolsko leto vstopili v Furlaniji – Julijski krajini in na avstrijskem Koroškem? So zadovoljni z vpisi? Kako pa je s kompetentnimi učiteljicami in učitelji? Dobitnik kristala vilenice Dóminik Srienc pripoveduje o svoji poeziji, s katero prehaja med jeziki in prostori. V nacionalne jezike pa, kot pravi, ne verjame. V Porabju preverjamo, kaj bodo ključne teme tokratnega zasedanja mešane slovensko madžarske komisije. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec opozarja, da se sprejete zaveze vseskozi ponavljajo, uresničitve pa ni. V Slovenskem domu Bazovica na Reki so imeli slovesno prvo trgatev stare trte iz Maribora. Kako je obrodila? Prisluhnite!
Kaj pripovedujejo in na kaj nas danes opozarjajo bazoviški junaki, četverica antifašistov, ubitih na bazovski gmajni pred 94 leti?
Sprehodimo se skozi glasbeno zgodovino skupine, ki ji na avstrijskem Koroškem ni para.
Na avstrijskem Koroškem so pred kratkim sprejeli zakon o energetskem prehodu. Kaj dejansko prinaša, pojasnjuje deželnozborski poslanec Franc Jožef Smrtnik, prepričan, da . brez vetrnih elektrarn ne bo šlo, toda ne povsod. "Potrebna je pametna politika, da ne dobimo več nasprotnikov kot zagovornikov," pravi poslanec Team Kärnten in podžupan Železne Kaple.
»Enkrat še videl bi rad dim nad Itako rodno«, je bil naslov slovesnosti, ki so jo ob 100. obletnici rojstva Alojza Rebule pripravili v njegovem rodnem Šempolaju. Kako so se poklonili velikemu rojaku, ki je med Slovenci v Italiji pustil neizbrisno sled, slišite v tokratni oddaji.
Narodna domova v Trstu sta bila nekoč središči tam živečih Slovencev, simbola njihove prisotnosti v večkulturnem mestu pa tudi fašističnega pogroma nad njimi. Kaj se bo v prihodnosti dogajalo v njih? Kakšna bo Fabianijeva palača v središču mesta in kaj bo v obnovljenem domu pri Svetem Ivanu?
Šolsko leto se je končalo tudi na avstrijskem Koroškem in zanima nas, kakšne so izkušnje s spremenjenim učnim načrtom na dvojezičnih ljudskih šolah pa tudi, kako je s pripravo predlogov sprememb manjšinske šolske zakonodaje. Kakšne so možnosti za dejanske spremembe, pojasnjuje Danilo Katz, predsednik strokovnega pedagoškega združenja in član posebne delovne skupine, ki jo je ustanovila dežela Koroška.
Potegnemo črto pod 20. Vseslovensko srečanje v državnem zboru, vnovič posvečeno mladim rojakom iz zamejstva in sveta. O projektih Slovika – slovenskega izobraževalnega konzorcija -, ki povezujejo mlade rojake iz Furlanije – Julijske krajine, pripoveduje predsednica Martina Budin, ena od nastopajočih v parlamentu.
Veliko je bilo narejenega v zadnjih letih za razvoj Porabja, je na tradicionalnem druženju Slovencev na Madžarskem dejala predsednica krovne zveze Andrea Kovač, zadovoljna, saj se je Porabskega dne udeležilo 350 rojakov z vse Madžarske.
Tonč Feinig in Andrejka Možina sta vrhunska, uveljavljena in zelo dejavna glasbenika. Prvi prihaja z avstrijske Koroške, druga s Tržaškega.
Skupaj z evropskimi volitvami bodo v več občinah v Furlaniji - Julijski krajini potekale lokalne volitve, tudi s slovenskimi kandidatkami in kandidati različnih strank in gibanj. Županja Števerjana Franka Padovan pa na evropskih volitvah kot edina Slovenka v Italiji kandidira na listi južnotirolske Ljudske stranke.
Število slovenskih govorce v Kanalski dolini na skrajnem severu Furlanije – Julijske krajine se je v dveh desetletjih prepolovilo, poudarja raziskovalka dr. Nataša Gliha Komac z Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU.
Predsednica države Nataša Pirc Musar je ob obisku na avstrijskem Koroškem pozvala pristojne, naj določijo časovnico za uresničitev določb 7. člena avstrijske državne pogodbe. Kaj so ključne težave?
Neveljaven email naslov