Zastopstvo Slovencev v rimskem parlamentu, popis prebivalstva na Madžarskem in Hrvaškem, 75 let slovenskega sporeda ORF

Novo leto rojakom iz sosednjih držav prinaša kar nekaj novih izzivov. Za Slovence v Italiji ostaja eden ključnih izzivov, kako zagotoviti, da bodo tudi v prihodnje imeli svojega predstavnika v rimskem parlamentu. Senatorka Demokratske stranke Tatjana Rojc ni najbolj optimistična. V pogovoru s Špelo Lenardič pa se je najprej še enkrat ozrla na zgodovinsko leto 2020.

Najvišji državni predstavniki in predstavniki manjšine so julija v Trstu podpisali sporazum, ki Narodni dom vrača v slovenske roke. S skupnim poklonom obeh predsednikov držav Sergia Mattarelle in Boruta Pahorja pri spominskih znamenjih v Bazovici se je začrtala nova pot dialoga med narodoma. Epidemija je na vse dogajanje metala črno senco.

"Ni bilo lahko leto. Izgubili smo veliko ljudi, to najbolj boli. Imela sem to srečo, da imam vrt in da sem lockwdown doživljala pod krošnjami dreves. Delo v Rimu je bilo stalno in se ni ustavilo niti v najtežjih obdobjih."

Ker ni bilo prevozov, se je morala voziti v Rim z avtomobilom, kar je bilo utrujajoče. Skrbijo pa ekonomske razmere in pandemija, ki je globoko spremenila svet, ugotavlja Tatjana Rojc.

Spomin na zgodovinski 13. julij je še vedno živ. Ni si predstavljala, da bo doživela tak trenutek in ga tako močno ponotranjila.

"Bil je sončen dan, vse je bilo nastavljeno za zgodovinsko srečanje predsednikov pred znamenjema v Bazovici. To je bilo zelo pomembno za, upam, spravno dejanje med obema skupnostma, ki sta skozi zgodovino doživeli marsikaj, a smo se naučili, da moramo sobivati in to čim bolj prijazno. Podpis sporazuma za vrnitev stavbe Narodnega doma v Trstu je bil nepopisno zadovoljstvo. Zdaj se stvari počasi urejajo."

Zadnji korak je dokončna sprememba v zaščitnem zakonu, ki bo omogočila, da bo Narodni dom prišel v roke Fundacije, ki sta jo ustanovili obe krovni organizaciji. To je eden od prioritetnih ciljev, ki bo dosežen v kratkem, pravi Tatjana Rojc.

Ob zgodovinskih dogodkih so najvišji državni predstavniki večkrat poudarili, kako odlični so meddržavni, in zagotavljali, da slovenska narodna skupnost ne bo prezrta, ko se bo pisal nov volilni zakon. Bo po Tatjani Rojc še kdo predstavljal Slovence v Rimu?

"To si sama najbolj želim, ker ne bi želela biti zadnja, ki je imela to čast in breme, ki ga nosim z veliko odgovornostjo in častjo. Moja želja je, da bi vladna večina sklenila dogovor in končno napila volilni zakon, za katerega pa še ni soglasja. Odnosi med državama so zelo dobri in vsa zagotovila kažejo, da nismo neznanka za italijansko državo. Vsi si bomo prizadevali, a žal nisem optimist."

In želje za slovensko narodno skupnost v Furlaniji - Julijski krajini v novem letu?

"Želela bi si najprej, da se konča zgodba z narodnim domom. Želela bi si, da bi dobili dostojen volilni zakon, ki bi nam omogočil razmišljanje, kako naprej, želela bi si složno skupnost, ker, če bomo složni, bomo lahko kaj dosegli, drugače se nam odpira prihodnost, za katero pa ni rečeno, da nam bo vedno naklonjena."

Na Hrvaškem za Slovence zelo pomemben popis prebivalstva 

Predstavnica Slovencev v Varaždinski županiji Barbara Antolič Vupora, poslanka SDP v hrvaškem saboru, je zadovoljna zaradi odziva Slovencev, ki so priskočili na pomoč žrtvam potresa v Petrinji, Glini in Sisku.

"Znak združene hrvaške in slovenske zastave v stisku roke v srcu, ki je zaokrožil po družabnih omrežjih, in predstavlja solidarnost med ljudmi, presega naše vsakdanje probleme in nas je združil. Zahvala vsem, ki so priskočili na pomoč prizadetim v potresu. Ko sem peljala pomoč v Glino, sem videla veliko slovenskih registracij … Veliko srce je nadomestilo hude institucionalne težave, ki se, na žalost, pokažejo pri takšnih katastrofah. Zaradi sistemskih težav odziv pristojnih ni tako hiter, kot je hitra pomoč sočloveku."

In kako ocenjuje lansko v več pogledih zgodovinsko leto? Ni bilo samo slabo, pravi, epidemija pa je določala tudi delovanje slovenske manjšine v Varaždinski županiji, ki se je pripravljala tudi na letošnje praznovanje 30-letnice samostojnosti Slovenije in Hrvaške.

"Slovenci v Varaždinu smo bili tudi v času epidemije dejavni. Razmišljali smo, kako ohraniti vezi med rojaki in imeli kar nekaj srečanj prek spleta. Obnovili smo prostore in oblačila našega zbora."

Eden od zelo pomembnih izzivov za Slovence na Hrvaškem bo popis prebivalstva, ki bo potekal aprila. Hrvaška ga kot ena redkih držav v Evropski uniji še vedno ima.

"V številnih občinah, mestih in županijah bo namreč prav popis prebivalstva odločilen za manjšinsko zastopstvo. Od rezultatov popisa in števila opredeljenih za pripadnika slovenske manjšine bo odvisno, koliko predstavnikov in manjšinskih svetov bomo lahko imeli Slovenci."

Barbara Antolič Vupora je v saboru predlagala, da bi anketarji, ki bodo izvajali popis na terenu, ljudem pojasnili razliko med narodno skupnostjo in državljanstvom, vendar njena pobuda ni bila sprejeta. Protiargument je bil logičen, pravi. Anketarji namreč ne smejo vplivati na opredeljevanje anketiranih. Zato bo zdaj to predvsem naloga samih slovenskih društev in predstavnikov slovenske narodne skupnosti. Prav zaradi slednjih bo popis pomemben.

"Ni vprašanje položaja narodne skupnosti, gre za vprašanje, kaj nam ta položaj prinese. Če imamo predstavnika ali svet, imamo večje pravice pri uveljavljanju učenja slovenskega jezika in kulture. To so priložnost in cilji, s katerimi želimo ohraniti slovenstvo na Hrvaškem, ki zdaj upada."

Tudi v svojem poslanskem delu se je naša sogovornica veliko posvečala vprašanjem narodnih skupnosti, tudi pri sprejemanju zakonodaje o popotresni obnovi Zagreba. Priznava pa, da so možnosti v predstavniškem telesu precej omejene.

"Imela sem možnost vplivati na akcijski načrt sveta za narodne manjšine. Skupaj z Ermino Lekaj Prljaskaj, ki formalno predstavlja tudi slovensko manjšino, ter v dogovoru z Darkom Šoncem, predsednikom Slovenskega doma Zagreb, smo v načrtu določili možnosti za odkup prostorov Slovenskega doma v Zagrebu."

Prostori so v državni lasti. Upravlja jih urad za državno premoženje in prav ta je odločilen pri možnosti za odkup prostorov, ki jih društvo že desetletja vzdržuje.

Med načrti za letošnje leto pa je tudi praznovanje 30. obletnice razglasitve samostojnosti in neodvisnosti tako Republike Slovenije kot Republike Hrvaške. V Zagrebu naj bi ob tem postavili spomenik Francetu Prešernu in nekaj podobnega si Barbara Antolič Vupora želi tudi za Varaždin.

"Pri nas raste lipa prijateljstva, v Varaždinu imamo tudi deset ulic, poimenovanih po Slovencih. Spomenika, ki bi bil znak medsebojne povezanosti in priznanje Slovencem, pa še nimamo. To bi bilo za nas pomembno."

Pomembno priznanje, naziv pravičnika, pa bo ob odprtju sinagoge v Varaždinu dobil rojak Ivan Breskvar, ki je med drugo svetovno vojno rešil judovske otroke.

"Hrvaška akademija znanosti in umetnosti Vladimir Huzjan skupaj z nami pripravlja knjižico o njem, ki jo bomo predstavili ob tej priložnosti."

Izzivov v letošnjem letu ne manjka niti Goranu Goršetu, predstavniku Slovencev v mestu Samobor, profesorju glasbe in ustanovitelju tolkalne zasedbe Sudar Percussion. Skupino je ustanovil leta 2010, da bi populariziral tolkala tudi zunaj orkestrov, in uspel.

V desetletju so pripravili več velikih in odmevnih projektov. Zadnji veliki multimedijski projekt je bil Oxygen Jeana Michaela Jarrea, ki so ga začeli pripravljati leta 2016 in z njim dve leti pozneje nastopili v koncertni dvorani Vatroslav Lisinski, zadovoljen pojasnjuje Goran Gorše.

"Z Oxygenom smo imeli več kot 50 večjih koncertov po Hrvaški, Srbiji, Črni gori, Makedoniji, nastopili smo tudi v Italiji, v Trstu. V Ljubljani pa še ne, ne vem, zakaj. Upam pa, da se bo to zgodilo in bomo prišli z Oxygenom tudi v Ljubljano, na festival."

Skupina že pripravlja nov projekt Sudar Tradicija, s katerim bodo, če bo vse po sreči, konec maja skupaj s profesionalno folklorno zasedbo Lado in Big Bandom HRT-ja vnovič nastopili v dvorani Vatroslava Lisinskega:

"To bo res zanimivo, saj bo tu veliko plesa, zanimivi scenografija in aranžmaji, ogromno zvoka. Res bo to še en lep, lep veliki projekt."

'Rodil si se za Slovenca, ostani Slovenec'

Tako kot na Hrvaškem se tudi v Porabju pripravljajo na zelo pomemben popis prebivalstva in zagovornica Slovencev v madžarskem parlamentu Erika Köleš Kiss je že lani začela akcije za ozaveščanje pripadnikov slovenske narodne skupnosti.

Leto 2020 je bilo, kot je povedala v pogovoru s Silvo Eöry, zelo težko. Parlamentarno delo je zaznamovala epidemija, vendar so sprejeli kar nekaj pomembnih odločitev, med drugim tudi spremembe zakona o narodnih skupnosti, ki omogočajo državnim manjšinskim samoupravam, da postanejo lastnice stavb, ki jih zdaj upravljajo. To je zelo pomembno za državno slovensko samoupravo, ki upravlja dve dvojezični osnovni šoli in vrtec.

"Narodnostne uprave, ki zdaj vzdržujejo ustanove, lahko od letos dobijo nepremičnine v svoje roke, postanejo lastniki. Tako lahko preprečijo morebitne zastoje pri obnovah. Vlada krije stroške obnove in opreme, tako da lahko dvojezični pouk nemoteno poteka."

Zaradi epidemije je zastalo tudi izvajanje razvojnega programa slovenskega Porabja, vendar se bo delo pri treh velikih projektih, ki jih je potrdilo finančno ministrstvo, zdaj začelo, napoveduje Erika Köleš Kiss. V kratkem bo objavljen tudi razpis za posameznike, kmete in mala podjetja, načrtujejo pa tudi druge večje projekte.

"Na to nestrpno čakamo, ne le politiki, temveč vsi. To bo, mislim, zelo pomembna spodbuda za slovensko Porabje. Že vrsto let ugotavljamo, da delovanje na kulturnem področju in dvojezično izobraževanje nista dovolj, da potrebujemo gospodarske spodbude, da bodo ljudje videli, da imamo tudi tu pomoč madžarske vlade in v kratkem, upam, tudi slovenske. Tudi tu že potekajo pogovori. Naš cilj je omogočiti prebivalcem slovenskega Porabja kakovostnejše življenje, jih obdržati tu, da se ne bodo več izseljevali."

To bo pomenilo, da se bosta v Porabju ohranila slovenski jezik in kultura, je prepričana sogovornica, ki pričakuje, da se bodo učenci v šolah bolj zavzeto učili slovenščino. Naloga staršev in starih staršev pa je, da učijo porabsko narečje. Pomembno vlogo ima tudi cerkev, kjer se prav tako govori slovenska beseda, pravi Erika Köleš Kiss.

Eden pomembnih letošnjih izzivov je popis prebivalstva. Pred desetimi leti se je število Slovencev znižalo pod 3000 in cilj je, da bi se letos za pripadnika manjšine opredelilo več ljudi.

"Če vsi, ki so se rodili v slovenskih družinah, priznajo za Slovenca, se izrečejo za pripadnika slovenske narodne skupnosti, da poznajo slovensko kulturo in slovenski jezik, tudi če ga ne govorijo. Če se vsi izrečejo za Slovence, nas bo več. Računam, da nas bo najmanj 3500, lahko pa bi nas bilo še več."

Obe krovni organizaciji porabskih Slovencev sta skupaj z zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu pripravili promocijsko akcijo, ki so jo naslovili Rodil si se za Slovenca, ostani Slovenec.

"V okolici so madžarske vasi, kjer živijo Slovenci, ki so se tja priselili zaradi dela ali poroke, in pri zadnjem popisu niso bili dovolj pozorni na to. Zato bomo zdaj naredili vse, da jih na to opozorimo. Zamisli, kako to storiti, so različne. Tako prek Radia Monošter, časopisa Porabje. Napisala sem članek v Koledar, v katerem sem opozorila Slovence v Porabju in izseljence, ki živijo drugod, da svojih korenin ne smejo pozabiti."

75 let slovenske radijske besede na avstrijskem Koroškem

Radijski prenos javne prireditve v Borovljah 6. januarja 1946, ko se je na Radiu Celovec prvič slišala slovenska beseda, je bil velik izziv, tudi za Helmuta Hartmana, pionirja slovenskega radia na avstrijskem Koroškem, vojaka 8. britanske armade, ki so mu ponudili pripravo programa v slovenskem jeziku.

 "Peljali smo se v Borovlje, v dolino, sploh nisem vedel, kje so, kam se peljem. Ko pridemo v dvorano, kjer je že bil znani nemški igralec Georg Bucher, popularna oseba. On je bral nemška besedila, jaz pa slovenska. Dvorana je bila nabito polna in ko se je zaslišala slovenska beseda, so začeli ljudje ploskati. Začelo se je že dobro, sem si rekel. Tremo sem imel pa tako, da sem bil ves moker."

Britanci so mu nato ponudili pripravo petminutnih večernih poročil v slovenskem jeziku, po nekaj tednih pa se je program podaljšal že na 15 minut. Gradiva je bilo namreč dovolj, se je spominjal Helmut Hartman, informacije so namreč črpali iz angleških časopisov.

"Namen slovenskih oddaj je bilo objektivno poročanje o svetovnem dogajanju. Po vojni je namreč vsaka država poročala po svoje. Kot radijski sodelavci v Avstriji, demokratični republiki, smo imeli prednost, da smo imeli vire z vsega sveta."

Radijska poročila so bila odlično sprejeta in tako so se odločili še za dodaten kulturni program, ki je potekal v živo.

Danes slovenski spored ORF na frekvenci Radia Agora dnevno pripravlja osem ur slovenskega programa, poleg tega pa še tedensko televizijsko oddajo Dober dan Koroška, dober dan Štajerska in znotraj avstrijske javne RTV skrbi za spletno stran v slovenskem jeziku. Glavni urednik je od leta 2002 Marijan Velik, ki se, kot je povedal v pogovoru s Stanetom Kocutarjem, spominja tudi pionirja Helmuta Hartmana.

"Povod, da so se britanske oblasti odločile za program v slovenskem jeziku, je bilo verjetno tudi dejstvo, da so na podlagi osvobodilnega boja začutili, da tam živi močna narodna skupnost. Tedaj je bilo namreč tu 50, 60.000 ali celo več ljudi, ki so govorili slovensko."

Helmut Hartman je spodbudil tudi Marijana Velika, da se je že kot dijak slovenske gimnazije odločil za novinarsko kariero.

Med prelomnimi usmeritvami v 75 letih pa poleg pionirskega dela začetnikov, ki je bil predvsem v znamenju ohranjanja ljudskega izročila, Marijan Velik omenja še Mirka Bogataja, ki je zbral mlado ekipo in omogočil poročanje z vseh treh dolin. Najpomembnejši mejnik je bil leta 1989, ko se je radijskemu programu pridružil še televizijski.

Leta 2004 so skupaj z Radiem Agora in Radiem 2 oblikovali enkratno sodelovanje, ki mu v Evropi ni para, pravi Velik.

"Ni namreč praksa, da bi javna radijska postaja sodelovala z zasebnimi. Takšne odločitve se sprejemajo na političnem parketu. Od takrat imamo celodnevni program v slovenskem jeziku."

Več tudi o slovenskem sporedu ORF pa lahko slišite v oddaji.