Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odziv na mazaške akcije na avstrijskem Koroškem, 11. Pisana promlad in 1. literarni natečaj za mlade rojake na Hrvaškem, reševanje turizma v Italiji in Sloveniji ter oblikovanje skupnega gospodarskega prostora
Na avstrijskem Koroškem bodo konec februarja potekale lokalne volitve. Kampanjo pa bodo, kot kaže, spremljale tudi mazaške akcije. Koga motijo krajevna imena v slovenskem jeziku in ali lahko na ta način politične stranke in skupine še prepričajo volivce na avstrijskem Koroškem?
Gabriel Hribar, predsednik Enotne liste, ki na lokalni ravni zastopa tudi koroške Slovence, verjame, da ne.
»Teh dogodkov ne komentiramo, ker gre za čisto provokacijo, ki skuša v tem predvolilnem času preusmeriti pozornost od uspehov naših občinskih list na vprašanje nacionalnosti. Na ta način mi ne pristajamo.«
Deželni glavar Peter Kaiser je ostro obsodil takšno nesprejemljivo vedenje. »Koroška je dežela raznolikosti in večjezičnosti, ozkoglednost in tista večno ideološka zazrtost v preteklost v alpsko-jadranski regiji že zdavnaj nimajo več prostora«, je dejal Kaiser. Gabriel Hribar pa je prepričan, da je to najmanj, kar je lahko storil.
Največ dvojezičnih krajevnih tabel so pomazali v občinah Pliberk, Dobrla vas in Škocjan, predsednik Enotne liste pa pričakuje, da bodo pristojni našli storilce in jih ustrezno kaznovali.
V petek 21.1. se je iztekel rok za oddajo kandidatnih list in Enotna lista ima svoje kandidate, tako kot pred petimi leti, v 22 občinah. Je bilo težko najti kandidate? Ne, pravi Gabriel Hribar, zadovoljen, da je med njimi veliko mladih.
»Moram reči, da imajo naše liste velik ugled med prebivalci, sploh med koroških Slovenci, tako da nam je uspelo pridobiti 517 kandidatov. Imeli bi jih še več, če ne bi bilo omejitev. Zelo smo veseli in ponosni, da nam je uspelo dobiti veliko mladih. Kar 15 % vseh je mlajših od 30 let, kar pomeni, da smo zelo vitalni.«
Enotna lista, ki na lokalnih volitvah nastopa pod imeni različnih list, si je zastavila za cilj ohranitev županskih mest v Železni Kapli in Globasnici, računajo pa še na kakšnega župana več; npr. v Bistrici pri Pliberku, v Selah in Borovljah, kjer se za to mesto poteguje Romen Verdel, ravnatelj slovenske glasbene šole. Prav tako pa si želijo povečati število občinskih svetnikov. Zdaj jih imajo 58.
Pisana promlad že 11. leto zapored uspešno spodbuja učence na avstrijskem Koroškem k pisanju v slovenskem jeziku. Odziv mladih literatk in literatov vsako leto preseneti tudi organizatorje. Letos je izziv še večji, pravi Jasna Černjak, strokovna sodelavka Volbankove ustanove, pobudnice akcije. Večji del pouka namreč poteka na daljavo od doma, medtem ko so prejšnja leta pri pisanju pomagali učitelji v šolah.
»Morda bo pa ravno to še dodatna spodbuda. Prejšnja leta so še posebej v nižjih razredih večinoma delali skupaj, zato so si bili prispevki večkrat zelo podobni. Mogoče bo letos to drugače in bo vsak sam dobil idejo, o čem pisati.«
Tako kot vsako leto so tudi tokrat določeni naslovi za posamezne kategorije; od »Igramo se« za najnižjo starostno kategorijo, »V mojem svetu«, »Mreže« do »Na zdravje« za literate do 25. leta starosti. V vsaki kategoriji bodo izbrali in nagradili tri najboljša besedila. Podelili bodo tudi več posebnih nagrad. In sicer za najboljše besedilo v narečju, za strip in za učence iz šol, kjer slovenščina ni učni jezik.
»Prav je, da damo priložnost vsem, ki se učijo slovenščino, da sodelujejo. Ne moremo pa vseh dati v isti koš, saj je velika razlika med učenci Slovenske gimnazije in tistimi, ki se slovenščino učijo kot izbirni predmet 2 uri na teden. Ti nimajo možnosti, da bi dobili nagrado, zato jih skušamo motivirati k učenju in nadaljnjemu spoznavanju jezika. … Tako dobijo priložnost tudi tisti, ki nimajo stika s slovenščino vsak dan.«
Pisana promlad je v desetletju postala zelo pomemben natečaj. Lani je tako več kot 700 mladih iz 39 izobraževalnih ustanov poslalo kar 821 različnih prispevkov.
»To je edini natečaj pisanja v slovenskem jeziku na avstrijskem Koroškem in že zato zelo pomemben. Zdi se mi, da je dobro, da na tak način lahko učitelji dodatno motivirajo učence, jih spodbudijo, da na kreativen način pokažejo, kaj vse so se naučili. Poleg tega pa si lahko vsak zase zamisli svoje umetniško besedilo, saj ni nekih smernic.«
Za učence pa je velika nagrada tudi javna predstavitev njihovih najboljših del na zaključni prireditvi. Lani je, žal, ni bilo mogoče izpeljati. Jasna Černjak upa, da bo to letos vnovič možno.
»Nepopisen občutek je, če lahko otroci svoje besedilo predstavijo, povedo, kaj so napisali in se pokažejo pred drugimi. Se mi zdi da to zelo vpliva tudi tako na njihovo narodno kot osebno samozavest. To res pozitivno.«
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je konec lanskega leta pripravila 1. literarni natečaj za učence slovenskega pouka. Gre za enega od projektov, ki ga je lani prvič podprlo tudi hrvaško ministrstvo za izobraževanje.
Doktor Klemen Lah, profesor slovenščine in lektor za slovenski jezik na reški Filozofski fakulteti in na fakulteti v Zadru, je bil predsednik strokovne žirije, ki je pregledala vseh 15 prispelih besedil in izbrala najboljše.
»Lahko rečem, da je bilo to zelo doživeto branje. Razveselilo me je, kako so učenci doživeto pisali o Sloveniji, o njenih naravnih lepotah in znamenitostih, kako zelo so se potrudili in z besediščem in z obliko, da je čim lepše zvenelo.«
Da so tovrstni razpisi zelo pomembni za motivacijo učencev, se strinja tudi Klemen Lah.
»To kar se čuti iz natečajnih prispevkov, je povsem nekaj drugega kot v šoli, kjer tudi delam. Tam se čuti, da je to bolj dolžnost, tu pa se je pokazalo veselje do pisanja, doživet pristop. Zelo prijetno smo bili presenečeni.«
Kaj ga je najbolj presenetilo? Nagrajena pesem v višji starostni kategoriji od 5. do 8. razreda, pravi.
»Bi lahko rekel, kar velja tudi za nižjo starostno stopnjo, da so bili to prispevki, ki bi jih lahko napisali tudi v Sloveniji. Kar pomeni, da starši, slovenski starši na Hrvaškem, z otroki v resnici gojijo zelo lepo slovenščino, jih zelo spodbujajo k ustvarjanju. Je kar presenečenje, ko vidiš, da je slovenski jezik lahko ravno tako bogat in živ tudi izven Slovenije.«
Pandemija povzroča veliko izgubo na področju turizma. Dejavnosti in z njimi tudi zaslužek se je ustavil čisto na vseh ravneh te gospodarske panoge. O trenutnih aktivnostih, ki jih izvaja Slovenska turistična organizacija in posledicah, ki jih je pandemija povzročila med našimi najštevilčnejšimi tujimi gosti, Italijani, se je Špela Lenardič pogovarjala s predstavnikom Slovenske turistične organizacije v Italiji, Aljošo Oto, ki živi in dela v Milanu.
Mesto ima neko novo podobo. Veliko manj ljudi, prometa, hrupa, pravi, kar je velik korak naprej.
»Je pa turizem v velikih mestih kot so Milano, Venezia in Rim utrpel zelo velike izgube… Hoteli so zaprti, število prihodov in nočitev se je zmanjšalo za 80%... Manjka mednarodni turizem, tujih turistov ni.«
Je Italija že kako priskočila na pomoč turističnim delavcem? Ima načrt kako dvigniti turizem na prejšnji nivo? Italija je že od začetka zelo proaktivno skušala reševati stvari, pojasnjuje Aljoša Ota.
»Izgube pa so tako velike, da bi jih lahko rešuje samo država. V več delih je italijanska vlada podprla turizem s tako imenovanim ristori. Turistične agencije, hoteli so imeli nadomestilo za določene izgube. Tudi vavčerji so bili, a niso imeli takega uspeha kot v Slovenij.«
Italijani so veljali za naše najštevilčnejše goste. V letu 2019 je bilo skoraj 600.000 prihodov in 1,3 milijona nočitev naših zahodnih sosedov. Lani je bilo povsem drugače.
»Italija je trpela še bolj kot ostali naši tuji trgi, Avstrija in Nemčija. Zabeležila je namreč skoraj 70% izpad prihodov in nočitev. Do novembra letos smo zabeležili 160 tisoč prihodov in 360 tisoč nočitev, kar predstavlja 70% upad. Nemčija ima 50% upad in Avstrija 60%. Obe državi sta nekoliko bolje odreagirali na to krizo.«
V prvih dveh mesecih lanskega leta, pred pandemijo, je v bilo v Sloveniji skoraj 160.000 nočitev Italijanov, julija in avgusta še skoraj 92.000 nočitev. Aprila lani in v zadnjih mesecih nočitev ni, opozarja predstavnik Slovenske turistične organizacije v Italiji in upa na izboljšanje v letošnjem letu.
Bolj kot za turistično promocijo Slovenije zdaj skrbijo za ohranjanje komunikacije s poslovnimi javnostmi, turističnimi agencijami in manj širšo javnostjo, dodaja. Zelo dejavni so bili v poletnih mesecih, ko se je lahko potovalo. Jeseni so sodelovali na največjem italijanskem turističnem sejmu TTG v Riminiju, ki je bil, zatrjuje Aljoša Ota, zelo uspešen.
»Veliko zanimanja je bilo za Slovenijo s strani italijanskih agentov. Zaradi teh negotovih časov pa ne vemo še, kdaj bomo lahko prišli do istih številk.«
Kljub vsemu pa ostaja optimističen. Z izboljšanjem zdravstvene slike bodo ljudje spet začeli potovati, je prepričan.
»Zdravstvena slika se mora izboljšati v vseh državah. Ko bomo lahko varno potovali vsi bomo spet videli pozitivne številke. Cilj vseh vlad, italijanske, slovenske in vseh evropskih, da ustvarimo varno epidemiološko sliko v celi Evropi, da se lahko spet potuje.«
Zveza Slovencev na Madžarskem (ZSM), ki je lani proslavila 30 let svojega delovanja, je morala praznovanje okroglega jubileja preložiti na letos. V tej krovni organizaciji porabskih Slovencev poleg tega upajo, da bodo, vsaj v drugi polovici leta, lahko izpeljali še več svojih za letos načrtovanih prireditev in drugih aktivnosti, je Silvi Eöry pojasnila predsednica Andrea Kovacs.
ZSM je lani skupaj z občino Monošter in lendavsko Galerija-Muzejem dokaj uspešno izpeljala likovno kolonijo, pravi sogovornica, toda slaba epidemiološka slika novembra in decembra jim je preprečila odprtje razstave.
»Zato smo se odločili, da bomo v začetku leta takrat nastala dela na kratko predstavili prek spletne strani zveze in našega FB profila. Za pomoč smo prosili umetnostnega zgodovinarja Atillo Pisnjaka, ki nas bo popeljal po razstavi.«
Ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so ga vedno obeleževali, pa bodo virtualno predstavili nekaj utrinkov njihovega kulturnega življenja. Tudi to je eden od načinov, kako priti do rojakov v Porabju, je prepričana Andrea Kovacs.
Preloženo praznovanje 30-letnice delovanja Zveze pa po novem načrtujejo maja letos, ko bodo razmere že boljše, saj si praznovanja brez ljudi ne predstavljajo.
Zveza je dejavna tudi na področju gospodarstva. Pripravili so program spodbujanja gospodarske osnove slovenske narodne skupnosti na Madžarskem od 2021 do 2024, kjer računajo tudi na denar iz Slovenije. Tu so še določena vprašanja, ki jih morajo rešiti, pravi Andrea Kovacs, nato pa gre dokument v medresorsko usklajevanje.
»Že dolga leta govorimo o tem, da je treba Porabje gospodarsko okrepiti, saj to lahko ogromno doprinese na področju jezika in identitete. To hočemo doseči, seveda tudi z madžarskim programom in sredstvi, ki jih bo namenila Slovenija. Imamo nekaj podjetij, tudi na področju turizma, prepričana sem, da z njihovo okrepitvijo lahko veliko pridobimo.«
Njihova skrb so predvsem mladi, ki bodo, če bodo živeli bolje, ostali v Porabju in bili dejavni del narodne skupnosti.
»Naloga je težka, ampak vsi delamo na tem, da jih uresničimo.«
Spodbudna novica je, da so na monoštrski gimnaziji dijaki, ki nameravajo študirati v Sloveniji ali slovenščino na Madžarskem.
»To pomeni, da si bomo lahko zagotovili primerne kadre za področja, ki so pomembna za narodno skupnost.«
Za Porabje bi bilo pomembno, da slovenščina postane ekonomski dejavnik, poudarja tudi predsednica ZSM. Že dalj časa si želijo podružnice katerega od slovenskih podjetij, hkrati pa morajo okrepiti tudi svoja podjetja, da bodo konkurenčna tujim in morda prišla tudi v Slovenijo.
»Pomembno bi bilo, da obrtniki in podjetniki sodelujejo, da postanejo del slovenskega prostora tudi na gospodarskem področju, tako kot govorimo, da smo del skupnega slovenskega kulturnega prostora.«
Ravno zato si želijo tudi razvoj sosednjega Goričkega, saj bo to pritegnilo tudi rojake iz Porabja.
»Delamo na tem, da ta obmejni prostor res postane gospodarsko razvitejši, da postane območje, ki ponuja primerne pogoje za vsakega, tudi za mlade, da ostanejo na tem območju, da ohranjajo kulturne, gospodarske in prijateljske stike s slovenskimi partnerji na drugi strani. Ti redni stiki bodo v veliki meri prispevali, da se bo jezik vse bolj uporabljal, to pa nato vplivalo tudi na identiteto. Še bolj se bomo zavedali, da smo Slovenci, kaj je naša naloga in bomo vsi skupaj delali za ohranitev skupnosti.«
Več pa v oddaji. Prisluhnite!
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Odziv na mazaške akcije na avstrijskem Koroškem, 11. Pisana promlad in 1. literarni natečaj za mlade rojake na Hrvaškem, reševanje turizma v Italiji in Sloveniji ter oblikovanje skupnega gospodarskega prostora
Na avstrijskem Koroškem bodo konec februarja potekale lokalne volitve. Kampanjo pa bodo, kot kaže, spremljale tudi mazaške akcije. Koga motijo krajevna imena v slovenskem jeziku in ali lahko na ta način politične stranke in skupine še prepričajo volivce na avstrijskem Koroškem?
Gabriel Hribar, predsednik Enotne liste, ki na lokalni ravni zastopa tudi koroške Slovence, verjame, da ne.
»Teh dogodkov ne komentiramo, ker gre za čisto provokacijo, ki skuša v tem predvolilnem času preusmeriti pozornost od uspehov naših občinskih list na vprašanje nacionalnosti. Na ta način mi ne pristajamo.«
Deželni glavar Peter Kaiser je ostro obsodil takšno nesprejemljivo vedenje. »Koroška je dežela raznolikosti in večjezičnosti, ozkoglednost in tista večno ideološka zazrtost v preteklost v alpsko-jadranski regiji že zdavnaj nimajo več prostora«, je dejal Kaiser. Gabriel Hribar pa je prepričan, da je to najmanj, kar je lahko storil.
Največ dvojezičnih krajevnih tabel so pomazali v občinah Pliberk, Dobrla vas in Škocjan, predsednik Enotne liste pa pričakuje, da bodo pristojni našli storilce in jih ustrezno kaznovali.
V petek 21.1. se je iztekel rok za oddajo kandidatnih list in Enotna lista ima svoje kandidate, tako kot pred petimi leti, v 22 občinah. Je bilo težko najti kandidate? Ne, pravi Gabriel Hribar, zadovoljen, da je med njimi veliko mladih.
»Moram reči, da imajo naše liste velik ugled med prebivalci, sploh med koroških Slovenci, tako da nam je uspelo pridobiti 517 kandidatov. Imeli bi jih še več, če ne bi bilo omejitev. Zelo smo veseli in ponosni, da nam je uspelo dobiti veliko mladih. Kar 15 % vseh je mlajših od 30 let, kar pomeni, da smo zelo vitalni.«
Enotna lista, ki na lokalnih volitvah nastopa pod imeni različnih list, si je zastavila za cilj ohranitev županskih mest v Železni Kapli in Globasnici, računajo pa še na kakšnega župana več; npr. v Bistrici pri Pliberku, v Selah in Borovljah, kjer se za to mesto poteguje Romen Verdel, ravnatelj slovenske glasbene šole. Prav tako pa si želijo povečati število občinskih svetnikov. Zdaj jih imajo 58.
Pisana promlad že 11. leto zapored uspešno spodbuja učence na avstrijskem Koroškem k pisanju v slovenskem jeziku. Odziv mladih literatk in literatov vsako leto preseneti tudi organizatorje. Letos je izziv še večji, pravi Jasna Černjak, strokovna sodelavka Volbankove ustanove, pobudnice akcije. Večji del pouka namreč poteka na daljavo od doma, medtem ko so prejšnja leta pri pisanju pomagali učitelji v šolah.
»Morda bo pa ravno to še dodatna spodbuda. Prejšnja leta so še posebej v nižjih razredih večinoma delali skupaj, zato so si bili prispevki večkrat zelo podobni. Mogoče bo letos to drugače in bo vsak sam dobil idejo, o čem pisati.«
Tako kot vsako leto so tudi tokrat določeni naslovi za posamezne kategorije; od »Igramo se« za najnižjo starostno kategorijo, »V mojem svetu«, »Mreže« do »Na zdravje« za literate do 25. leta starosti. V vsaki kategoriji bodo izbrali in nagradili tri najboljša besedila. Podelili bodo tudi več posebnih nagrad. In sicer za najboljše besedilo v narečju, za strip in za učence iz šol, kjer slovenščina ni učni jezik.
»Prav je, da damo priložnost vsem, ki se učijo slovenščino, da sodelujejo. Ne moremo pa vseh dati v isti koš, saj je velika razlika med učenci Slovenske gimnazije in tistimi, ki se slovenščino učijo kot izbirni predmet 2 uri na teden. Ti nimajo možnosti, da bi dobili nagrado, zato jih skušamo motivirati k učenju in nadaljnjemu spoznavanju jezika. … Tako dobijo priložnost tudi tisti, ki nimajo stika s slovenščino vsak dan.«
Pisana promlad je v desetletju postala zelo pomemben natečaj. Lani je tako več kot 700 mladih iz 39 izobraževalnih ustanov poslalo kar 821 različnih prispevkov.
»To je edini natečaj pisanja v slovenskem jeziku na avstrijskem Koroškem in že zato zelo pomemben. Zdi se mi, da je dobro, da na tak način lahko učitelji dodatno motivirajo učence, jih spodbudijo, da na kreativen način pokažejo, kaj vse so se naučili. Poleg tega pa si lahko vsak zase zamisli svoje umetniško besedilo, saj ni nekih smernic.«
Za učence pa je velika nagrada tudi javna predstavitev njihovih najboljših del na zaključni prireditvi. Lani je, žal, ni bilo mogoče izpeljati. Jasna Černjak upa, da bo to letos vnovič možno.
»Nepopisen občutek je, če lahko otroci svoje besedilo predstavijo, povedo, kaj so napisali in se pokažejo pred drugimi. Se mi zdi da to zelo vpliva tudi tako na njihovo narodno kot osebno samozavest. To res pozitivno.«
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je konec lanskega leta pripravila 1. literarni natečaj za učence slovenskega pouka. Gre za enega od projektov, ki ga je lani prvič podprlo tudi hrvaško ministrstvo za izobraževanje.
Doktor Klemen Lah, profesor slovenščine in lektor za slovenski jezik na reški Filozofski fakulteti in na fakulteti v Zadru, je bil predsednik strokovne žirije, ki je pregledala vseh 15 prispelih besedil in izbrala najboljše.
»Lahko rečem, da je bilo to zelo doživeto branje. Razveselilo me je, kako so učenci doživeto pisali o Sloveniji, o njenih naravnih lepotah in znamenitostih, kako zelo so se potrudili in z besediščem in z obliko, da je čim lepše zvenelo.«
Da so tovrstni razpisi zelo pomembni za motivacijo učencev, se strinja tudi Klemen Lah.
»To kar se čuti iz natečajnih prispevkov, je povsem nekaj drugega kot v šoli, kjer tudi delam. Tam se čuti, da je to bolj dolžnost, tu pa se je pokazalo veselje do pisanja, doživet pristop. Zelo prijetno smo bili presenečeni.«
Kaj ga je najbolj presenetilo? Nagrajena pesem v višji starostni kategoriji od 5. do 8. razreda, pravi.
»Bi lahko rekel, kar velja tudi za nižjo starostno stopnjo, da so bili to prispevki, ki bi jih lahko napisali tudi v Sloveniji. Kar pomeni, da starši, slovenski starši na Hrvaškem, z otroki v resnici gojijo zelo lepo slovenščino, jih zelo spodbujajo k ustvarjanju. Je kar presenečenje, ko vidiš, da je slovenski jezik lahko ravno tako bogat in živ tudi izven Slovenije.«
Pandemija povzroča veliko izgubo na področju turizma. Dejavnosti in z njimi tudi zaslužek se je ustavil čisto na vseh ravneh te gospodarske panoge. O trenutnih aktivnostih, ki jih izvaja Slovenska turistična organizacija in posledicah, ki jih je pandemija povzročila med našimi najštevilčnejšimi tujimi gosti, Italijani, se je Špela Lenardič pogovarjala s predstavnikom Slovenske turistične organizacije v Italiji, Aljošo Oto, ki živi in dela v Milanu.
Mesto ima neko novo podobo. Veliko manj ljudi, prometa, hrupa, pravi, kar je velik korak naprej.
»Je pa turizem v velikih mestih kot so Milano, Venezia in Rim utrpel zelo velike izgube… Hoteli so zaprti, število prihodov in nočitev se je zmanjšalo za 80%... Manjka mednarodni turizem, tujih turistov ni.«
Je Italija že kako priskočila na pomoč turističnim delavcem? Ima načrt kako dvigniti turizem na prejšnji nivo? Italija je že od začetka zelo proaktivno skušala reševati stvari, pojasnjuje Aljoša Ota.
»Izgube pa so tako velike, da bi jih lahko rešuje samo država. V več delih je italijanska vlada podprla turizem s tako imenovanim ristori. Turistične agencije, hoteli so imeli nadomestilo za določene izgube. Tudi vavčerji so bili, a niso imeli takega uspeha kot v Slovenij.«
Italijani so veljali za naše najštevilčnejše goste. V letu 2019 je bilo skoraj 600.000 prihodov in 1,3 milijona nočitev naših zahodnih sosedov. Lani je bilo povsem drugače.
»Italija je trpela še bolj kot ostali naši tuji trgi, Avstrija in Nemčija. Zabeležila je namreč skoraj 70% izpad prihodov in nočitev. Do novembra letos smo zabeležili 160 tisoč prihodov in 360 tisoč nočitev, kar predstavlja 70% upad. Nemčija ima 50% upad in Avstrija 60%. Obe državi sta nekoliko bolje odreagirali na to krizo.«
V prvih dveh mesecih lanskega leta, pred pandemijo, je v bilo v Sloveniji skoraj 160.000 nočitev Italijanov, julija in avgusta še skoraj 92.000 nočitev. Aprila lani in v zadnjih mesecih nočitev ni, opozarja predstavnik Slovenske turistične organizacije v Italiji in upa na izboljšanje v letošnjem letu.
Bolj kot za turistično promocijo Slovenije zdaj skrbijo za ohranjanje komunikacije s poslovnimi javnostmi, turističnimi agencijami in manj širšo javnostjo, dodaja. Zelo dejavni so bili v poletnih mesecih, ko se je lahko potovalo. Jeseni so sodelovali na največjem italijanskem turističnem sejmu TTG v Riminiju, ki je bil, zatrjuje Aljoša Ota, zelo uspešen.
»Veliko zanimanja je bilo za Slovenijo s strani italijanskih agentov. Zaradi teh negotovih časov pa ne vemo še, kdaj bomo lahko prišli do istih številk.«
Kljub vsemu pa ostaja optimističen. Z izboljšanjem zdravstvene slike bodo ljudje spet začeli potovati, je prepričan.
»Zdravstvena slika se mora izboljšati v vseh državah. Ko bomo lahko varno potovali vsi bomo spet videli pozitivne številke. Cilj vseh vlad, italijanske, slovenske in vseh evropskih, da ustvarimo varno epidemiološko sliko v celi Evropi, da se lahko spet potuje.«
Zveza Slovencev na Madžarskem (ZSM), ki je lani proslavila 30 let svojega delovanja, je morala praznovanje okroglega jubileja preložiti na letos. V tej krovni organizaciji porabskih Slovencev poleg tega upajo, da bodo, vsaj v drugi polovici leta, lahko izpeljali še več svojih za letos načrtovanih prireditev in drugih aktivnosti, je Silvi Eöry pojasnila predsednica Andrea Kovacs.
ZSM je lani skupaj z občino Monošter in lendavsko Galerija-Muzejem dokaj uspešno izpeljala likovno kolonijo, pravi sogovornica, toda slaba epidemiološka slika novembra in decembra jim je preprečila odprtje razstave.
»Zato smo se odločili, da bomo v začetku leta takrat nastala dela na kratko predstavili prek spletne strani zveze in našega FB profila. Za pomoč smo prosili umetnostnega zgodovinarja Atillo Pisnjaka, ki nas bo popeljal po razstavi.«
Ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so ga vedno obeleževali, pa bodo virtualno predstavili nekaj utrinkov njihovega kulturnega življenja. Tudi to je eden od načinov, kako priti do rojakov v Porabju, je prepričana Andrea Kovacs.
Preloženo praznovanje 30-letnice delovanja Zveze pa po novem načrtujejo maja letos, ko bodo razmere že boljše, saj si praznovanja brez ljudi ne predstavljajo.
Zveza je dejavna tudi na področju gospodarstva. Pripravili so program spodbujanja gospodarske osnove slovenske narodne skupnosti na Madžarskem od 2021 do 2024, kjer računajo tudi na denar iz Slovenije. Tu so še določena vprašanja, ki jih morajo rešiti, pravi Andrea Kovacs, nato pa gre dokument v medresorsko usklajevanje.
»Že dolga leta govorimo o tem, da je treba Porabje gospodarsko okrepiti, saj to lahko ogromno doprinese na področju jezika in identitete. To hočemo doseči, seveda tudi z madžarskim programom in sredstvi, ki jih bo namenila Slovenija. Imamo nekaj podjetij, tudi na področju turizma, prepričana sem, da z njihovo okrepitvijo lahko veliko pridobimo.«
Njihova skrb so predvsem mladi, ki bodo, če bodo živeli bolje, ostali v Porabju in bili dejavni del narodne skupnosti.
»Naloga je težka, ampak vsi delamo na tem, da jih uresničimo.«
Spodbudna novica je, da so na monoštrski gimnaziji dijaki, ki nameravajo študirati v Sloveniji ali slovenščino na Madžarskem.
»To pomeni, da si bomo lahko zagotovili primerne kadre za področja, ki so pomembna za narodno skupnost.«
Za Porabje bi bilo pomembno, da slovenščina postane ekonomski dejavnik, poudarja tudi predsednica ZSM. Že dalj časa si želijo podružnice katerega od slovenskih podjetij, hkrati pa morajo okrepiti tudi svoja podjetja, da bodo konkurenčna tujim in morda prišla tudi v Slovenijo.
»Pomembno bi bilo, da obrtniki in podjetniki sodelujejo, da postanejo del slovenskega prostora tudi na gospodarskem področju, tako kot govorimo, da smo del skupnega slovenskega kulturnega prostora.«
Ravno zato si želijo tudi razvoj sosednjega Goričkega, saj bo to pritegnilo tudi rojake iz Porabja.
»Delamo na tem, da ta obmejni prostor res postane gospodarsko razvitejši, da postane območje, ki ponuja primerne pogoje za vsakega, tudi za mlade, da ostanejo na tem območju, da ohranjajo kulturne, gospodarske in prijateljske stike s slovenskimi partnerji na drugi strani. Ti redni stiki bodo v veliki meri prispevali, da se bo jezik vse bolj uporabljal, to pa nato vplivalo tudi na identiteto. Še bolj se bomo zavedali, da smo Slovenci, kaj je naša naloga in bomo vsi skupaj delali za ohranitev skupnosti.«
Več pa v oddaji. Prisluhnite!
O položaju slovenske manjšine na Hrvaškem, tudi v luči ne prav toplih odnosov med državama, se pogovarjamo s slovensko veleposlanico v Zagrebu doktorico Smiljano Knez, ki je prepričana, da si rojaki na Reki zaslužijo tako generalni konzulat kot lektorat. Ustavimo se na letošnjih študijskih dnevih Draga, tokrat posvečenih manjšinski problematiki. Z začetkom septembra je svoja vrata odprl razširjen dvojezični vrtec v Borovljah, ki praznuje 20-letnico delovanja in ga bo letos obiskovalo že 130 otrok. O trnovih začetkih in uspešnem razvoju pove več Melhior Verdel, dolgoletni občinski odbornik. Spregovorimo tudi o slovenskih dijaških domovih v zamejstvu ter se spomnimo porabskega slovenskega župnika Janoša Küharja, umrlega pred 30 leti.
Čestitamo tržaškemu pisatelju Borisu Pahorju za njegov 104. rojstni dan in gostimo še enega tržaškega slovenskega pisatelja, alpinista in upokojenega novinarja Dušana Jelinčiča. O novostih, ki se obetajo učencem v Porabju, in kadrovskih rešitvah se pred začetkom pouka pogovarjamo z Valerijo Perger, pristojno za slovensko šolstvo na Madžarskem. Tudi številni mladi koroški Slovenci zadnje dneve počitnic preživljajo dejavno. Pridružimo se jim v Ankaranu na poletnih gledaliških in lutkovnih delavnicah ter v Šentjanžu v Rožu prisluhnemo zaključnemu koncertu udeležencev 4. Mladi rod rock delavnice. O čezmejnem slovensko hrvaškem evropskem projektu na področju zdravstva pa pove več doktor Vladimir Mozetič, urolog in predavatelj na reški medicinski fakulteti.
»Doma« je bil naslov tokratnega srečanja na gori Svete Heme pri Globasnici. Trivum/Tri poti/Drei wege, ko se povežejo literatura, likovna umetnost in glasba, je bil vnovič posvečen prevajalcu in pesniku Fabjanu Hafnerju, enemu od pobudnikov tega tradicionalnega čezmejnega umetniškega dogodka. Gostimo mladega reškega violinista Mateja Žerovnika, ki je zastopal Slovenijo na srečanju mladih glasbenikov v Franciji in se ustavimo v Monoštru, kjer je letos potekala že 16. likovna kolonija. Spregovorimo tudi o združevanju dveh uspešnih slovenskih bank v Italiji – Zadružne Kraške banke z Opčin in Zadružne banke Doberdob Sovodnje. O slovenskem kmetijstvu na Južnem Koroškem pa pove več Marjan Čik, svetnik v koroški kmetijski zbornici.
Na Svetih Višarjih so se na že 29. romanju “treh Slovenij” srečali rojaki matične, zamejske in izseljenske Slovenije, mladi rojaki iz Avstrije, Italije in Slovenije pa so se družili na že 47. mednarodni likovni koloniji mladih. Podrobneje tudi o učenju in ohranjanju slovenščine na Hrvaškem, predstavljenim v okviru evropskega znanstveno-raziskovalnega projekta AThEME, ki se ukvarja z raziskovanjem dvo- in večjezičnosti. Predstavljamo odmevni projekt Mladina proti pozabi, s katerim so se v Celovcu spomnili Judov in njihove tragične usode med drugo svetovno vojno. Člani Kulturnega in turističnega društva Andovci pa so se letos vnovič odpravili na Triglav. A tokrat na najvišjo slovensko goro niso romali od “Malega Triglava” – spomenika slovenstva v Porabju.
Predpraznična Sotočja smo obarvali s sproščenimi notami. Z besedo in predvsem pesmijo predstavljamo Mladinsko vokalno skupini Anakrousis iz Gropade, majhnega kraja v tržaškem zaledju. Anakruza, iz grščine anacrousis, pomeni predtakt in je eden izmed treh ritmičnih načinov, s katerimi se lahko začne neka skladba. Največkrat jo uporabljajo pri swingu in jazzu, glasbenih zvrsteh, ki se jih z veliko zagnanosti loteva Mladinska vokalna skupina Anakrousis. Pridružite se rojakom iz sosednjih držav in prisluhnite oddaji Sotočja!
Poklonili smo se Viljemu Černu, enemu glavnih protagonistov družbenega, političnega in kulturnega življenja Slovencev v Benečiji. Prvi je povezal vse Slovence v Videmski pokrajini, ki so se zavzemali za ohranitev jezika in kulture, ne glede na njihov svetovni nazor ali politično opredelitev. Sicer pa med Slovenci v Italiji močno odmeva sklep deželnega sveta Furlanije Julijske krajine o združitvi Glasbene matice in Centra za glasbeno vzgojo Emil Komel. V obeh glasbenih šolah pravijo, da jim združevanja politika ne more vsiliti. Na Hrvaškem smo se pridružili rojakom v Šoli druženja, jezika in kulture, ki jo je pripravilo Slovensko kulturno društvo Bazovca z Reke. Na avstrijskem Koroškem smo se srečali z nordijskim kombinatorcem Tomažem Drumlom, ki je bil leta 2008 mladinski svetovni prvak in eden najobetavnejših avstrijskih kombinatorcev. Zdaj bo lahko nastopal za slovensko reprezentanco. Ana Barunstein se je pred dvema letoma pridružila majhni ekipi sodelavcev edine slovenske radijske postaje na Madžarskem, Radiu Monošter.
Zanima nas, kako je s sušo in kakšne izkušnje z namakanjem imajo rojaki na avstrijskem Koroškem in v Furlaniji Julijski krajini. Kako pa je z zavarovanjem pridelkov? Več lahko izveste o slovenski vzročni kmetiji, ki jo bodo postavili v Gorskem kotarju. Gostimo tržaško Slovenko Katjo Milič, namiznoteniško igralko, državno prvakinjo v italijanskem prvenstvu druge kategorije. Akoš Dončec, rojak mlajše generacije porabskih Slovencev, je kritičen do učenja slovenskega jezika v Porabju. Tudi o tem več v tokratni oddaji. Prisluhnite!
Začetek julija je tradicionalno namenjen izpopolnjevanju znanja slovenskega jezika. Številni rojaki iz sosednjih držav so tako v Ljubljani sodelovali bodisi na mladinski poletni šoli, na poletni šoli za odrasle ali na seminarju slovenskega jezika, kulture in literature, ki je namenjen slovenistom. Nekaj udeležencev v tokratni oddaji spregovori o svojih motivih za sodelovanje in vtisih ob koncu izobraževanja. Lektorica Meta Klinar pove več o študiju slovenskega jezika v Zagrebu in tamkajšnjem klubu Vražjih Slovenk. Ustavimo pa se tudi v Küharjevi spominski hiši na Gornjem Seniku, kjer je živahno tudi poleti.
O ponosu na slovenske korenine, identitetah, spreminjajočih se razmerah in novih potrebah rojakov v sosednjih državah se pogovarjamo s Poljanko Dolhar, novinarko Primorskega dnevnika iz Trsta, in z Jankom Mallejem, koroškim Slovencem. Oba sta kot uvodna govornika nastopila na 17. Vseslovenskem srečanju v državnem zboru. Pridružimo se rojakom, ki so se predstavili na prireditvi Dobrodošli doma, tokrat v Murski Soboti, in se ustavimo v Lovranu, kjer so rojaki končali kulturno sezono z razstavo slik članov slovenskih društev iz Buzeta in Pulja.
Razsodbo arbitražnega sodišča in določitev meje med Slovenijo in Hrvaško so z zanimanjem spremljali tudi rojaki, ki živijo na Hrvaškem in si želijo predvsem dobrih odnosov med državama. Razsodbo komentira dolgoletni novinar reškega Novega lista Denis Romac. Prepričan je, da je za Hrvaško bolj sprejemljiva, kot to kaže v javnosti. Proti nasilju je naslov razstave koroškega slikarja Franca Rasingerja, ki je do septembra na ogled v Peršmanovem muzeju v Lepeni. Kolaži, ki jih dopolnjujejo misli v glagolici, so spomin in poziv, ne le na boj proti fašizmu, temveč tudi neoliberalizmu. Odpravimo se v Benečijo, kjer je svoj prvi album predstavil Bardski oktet. Kakšno je življenje v Terski dolini, na skrajnem zahodnem delu skupnega slovenskega kulturnega prostora, se pogovarjamo z Igorjem Černom. V Porabju pa obiščemo Zeleni park, ki so ga slovesno odprli na Dolnjem Seniku.
S tajnikom stranke Slovenska skupnost Igorjem Gabrovcem, podpredsednikom deželnega sveta Furlanije Julijske krajine, se pogovarjamo o upravnih volitvah, zaradi katerih bo stranka jeseni na programskem kongresu razpravljala o reorganizaciji. Zanima nas tudi, kakšna mati-čna domovina je Slovenija za rojake v zamejstvu. Pridružimo se udeležencem tradicionalnega spominskega srečanja pri Peršmanu v dolini Lepene pri Železni Kapli, enem od simbolov partizanskega in protifašističnega boja koroških Slovencev. Gostimo predsednika sveta slovenske manjšine Primorsko-goranske županije Vasjo Símoniča, ki je prepričan da manjšinski sveti ne zaživijo tako kot bi lahko, Slovenci na Hrvaškem pa se vse bolj asimilirajo. Spoznate pa lahko tudi pet prijateljev, mladih rojakov iz Porabja, ki jih je sodelovanje pri snemanju filma Pet prijateljev na razpotju Evropskega parlamenta spodbudilo, da se bodo intenzivneje učili slovenščino.
Gostimo dr. Ludvika Karničarja, za svoj prispevek k ohranjanju slovenistične tradicije na univerzi v Gradcu odlikovanega z državnim odlikovanjem Republike Slovenije - redom za zasluge. Občinske volitve v Devinu Nabrežini in na Goriškem za tam živeče rojake niso bile uspešne, zato je deželni svetnik Igor Gabrovec, tajnik stranke Slovenska skupnost, ponudil svoj odstop. V Zagrebu so se začeli Plečnikovi dnevi. O sledeh, ki jih je ta veliki slovenski arhitekt pustil na Hrvaškem pripoveduje upokojena arhitektka Polona Jurinić. V Andovcih se na praznovanju planinskega dne pridružimo porabskim Slovencem, ki so k Malemu Triglavu prinesli tudi repliko Aljaževega stolpa. Prisluhnete pa lahko tudi Mešanemu pevskemu Zboru Slovenski dom iz Zagreba in Bardskemu oktetu, ki sta nastopila na tradicionalnem koncertu slovenskih zbor iz zamejstva in sveta v Šentvidu pri Stični.
Odpravimo se v Geopark Karavanke, ki povezuje 14 občin na južni in severni strani Karavank in ponuja številne priložnosti, je prepričan vodja Gerald Hartmann. EU Korak z Reke pomaga slovenskim društvom na Hrvaškem pri sodelovanju na razpisih za evropske projekte. Kako povečati zanimanje za tovrstno sofinanciranje? Odgovor so iskali predstavniki krovne organizacije in društev iz Zagreba, Istre, Kvarnerja in Gorskega kotarja. Kaj so ugotovili, lahko slišite v tokratni oddaji. Gostimo tudi Ingrid Sergaš, ki se poslavlja z mesta slovenske generalne konzulke v Trstu, in se pridružimo rojakom na Porabskem dnevu.
Avstrijska Koroška je dobila novo deželno ustavo, v kateri je prvič omenjena slovenska narodna skupnost. Mnenja, kaj to pomeni, so med koroškimi Slovenci deljena. Novi volilni zakon, ki ga sprejemajo v Italiji, Slovencem v Furlaniji Julijski krajini ne daje veliko možnosti, da bi imeli svoja predstavnika v Rimu. Bo nova zakonodaja spodbudila razpravo o skupnem slovenskem predstavništvu? Tržaški pisatelj Boris Pahor spregovori o dokumentih, ki jih je v svoji najnovejši knjigi »Boris Pahor v žrelu Udbe«, predstavil Igor Omerza. Igralka Miranda Caharija, dobitnica nagrade Tantadruj za življenjsko delo, pa se spominja tudi svojih začetkov. Po poti strpnosti je čezmejni projekt, v katerega so se dejavno vključili rojaki iz Andovcev v Porabju. Slovenci v Pulju pa skušajo z različnimi dejavnostmi povezati tam živeče rojake in predstaviti svojo kulturo širši javnosti. Jim uspeva? Prisluhnite oddaji!
Z rojaki z avstrijske Koroške obujamo najlepše spomine na šest desetletij Slovenske gimnazije v Celovcu. Obiščemo dvojezično šolo v Špetru, kjer so zadovoljni, saj so po šestih letih vnovič vsi pod eno streho. Predsednik madžarskega parlamenta Lászlo Kövér je obiskal porabske Slovence in jih pohvalil zaradi vsega, kar so naredili. Najmanjša narodna skupnost je lahko vzor vsem drugim manjšinam, pravi. Pisatelj Slavko Malnar pa več pove o svoji dopolnjeni izdaji Zgodovine na Čabranskem in težkih časih po drugi svetovni vojni.
V rimskem parlamentu pripravljajo nov volilni zakon in slovenska narodna skupnost v Italiji se boji, da bodo ostali brez svojega predstavnika v poslanski zbornici in senatu. Zato računajo na pomoč najvišjih predstavnikov Slovenije. Zunanji minister Karel Erjavec je že napovedal več srečanj, toda časa ni prav veliko. Prihodnost Beneške Slovenije je tudi v razvoju kulturnega turizma, je prepričan Giorgio Banchig, novi predsednik Inštituta za slovenski jezik in kulturo v Špetru. Kaj načrtujejo, lahko slišite v tokratni oddaji. Slovenska gimnazija v Celovcu praznuje 60-letnico delovanja. O začetkih te izobraževalne ustanove, izjemno pomembne za koroške Slovence, se pogovarjamo z doktorjem Reginaldom Vospernikom, ki je gimnazijo vodil kar 23 let. Na Hrvaškem preverjamo, kako uspešni so bili na lokalnih volitvah kandidati slovenskih korenin in gostimo porabskega rojaka Imreja Mákoša, dobitnika najvišjega madžarskega gasilskega odlikovanja.
Na Madžarskem živijo pripadniki 13 narodnih skupnosti, med njimi so tudi porabski Slovenci. Njihova zagovornica Erika Kölles Kiss je predstavnike manjšin povabila v Porabje. Kako so zadovoljni z razmerami na Madžarskem in odnosom oblasti, nas zanima v tokratni oddaji. Z Alexandrom Mannom, koordinatorjem avstrijskega združenja start-upov za Južno Koroško, se pogovarjamo o mladih podjetnikih, njihovih priložnostih za delovanje in razvoj, povezovanju ter večplastni identiteti. Rojaki na Reki letos praznujejo 70-letnico delovanja društva Bazovica. O pripravah na slovesno obeležitev jubileja več pove Vitomir Vitaz, koordinator za kulturne dejavnosti v društvu. Gostimo tržaško rojakinjo Saro Zupančič, ki je za magistrsko nalogo o večjezičnosti v operi Kačji pastir Pavleta Merkuja dobila 1. nagrado Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu, ter se odpravimo v Benečijo, kjer so rojaki ,ponosni na svoje ljudske godce in pevce. Zakaj? Prisluhnite oddaji.
Na Hrvaškem se ob krepitvi nacionalizma dogaja konservativna revolucija, opozarjajo predstavniki nekaterih manjšin. Kako je na Reki, kjer živi štavilčna slovenska narodna skupnost? O tem v pogovoru z županom, ki ima tudi slovenske korenine, Vojkom Obersnelom. Slovenci v Italiji imajo pravico do dvojezičnih osebnih dokumentov brez popačenja, torej tudi z zapisom šumnikov. Kako to zagotoviti, so se predstavniki krovnih slovenskih organizacij pogovarjali na pristojnimi ministrstvih v Rimu. Na avstrijskem Koroškem se pridružimo mladim pevkam in pevcem na tradicionalnem srečanju otroških in mladinskih pevskih zborov, v Porabju pa ljudskim pevcem in godcem.
»To bo moja pesem pela!« je naslov skladbe Romana Verdela, ki je na letošnjem koncert Koroška poje 12. marca v Celovcu doživela krstno izvedbo. Skladba na štiri izbrane pesmi Milke Hartman za mešani zbor, solista in orkester je odraz dogajanja med koroškimi Slovenci v 20. in 21. stoletju, pojasnjuje skladatelj Roman Verdel, ki delo konča v optimističnem duhu. Kako, lahko slišite v tokratni oddaji. Predvajali bomo namreč drugi del koncerta Koroška poje, ki je vrhunec dosegel prav s skladbo To bo moja pesem pela, v izvedbi mešanih pevskih zborov iz Sel in Bilčovsa, s solistoma Irino Lopinsky in Mariom Podrečnikom ter člani orkestra Slovenske filharmonije. Poleg tega pa lahko prisluhnete še nekaterim pesmim Milke Hartman v izvedbi mešanega kvarteta MundArt iz Ziljske doline in komornega zbora Ave iz Ljubljane.
Slovenska narodna skupnost bo omenjena v novi koroški deželni ustavi, nemščina pa ostaja edini deželni jezik. Gre za korak naprej. Mnenja, kako velik je ta korak, pa so različna. Pridružimo se mladim gledališčnikom iz Šentjanža v Rožu in Šmihela pri Pliberku, ki so s Shakespearovo predstavo Sen kresne noči nastopili na tokratnem festivalu sodobne umetnosti mladih – Transgeneracije 2017. Prisluhnete lahko poeziji tržaškega rojaka Borisa Pangerca, ki svojo slovensko identiteto primerja tudi s trdoživo, pokončno oljko. Gostimo tudi Zoltana Majczána, učitelja nemščine in slovenščine na dvojezični osnovni šoli Števanovci, ter se na Reki družimo s planinci iz Kvarnerja, Slovenije in Benečije.
Neveljaven email naslov