Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odziv na mazaške akcije na avstrijskem Koroškem, 11. Pisana promlad in 1. literarni natečaj za mlade rojake na Hrvaškem, reševanje turizma v Italiji in Sloveniji ter oblikovanje skupnega gospodarskega prostora
Na avstrijskem Koroškem bodo konec februarja potekale lokalne volitve. Kampanjo pa bodo, kot kaže, spremljale tudi mazaške akcije. Koga motijo krajevna imena v slovenskem jeziku in ali lahko na ta način politične stranke in skupine še prepričajo volivce na avstrijskem Koroškem?
Gabriel Hribar, predsednik Enotne liste, ki na lokalni ravni zastopa tudi koroške Slovence, verjame, da ne.
»Teh dogodkov ne komentiramo, ker gre za čisto provokacijo, ki skuša v tem predvolilnem času preusmeriti pozornost od uspehov naših občinskih list na vprašanje nacionalnosti. Na ta način mi ne pristajamo.«
Deželni glavar Peter Kaiser je ostro obsodil takšno nesprejemljivo vedenje. »Koroška je dežela raznolikosti in večjezičnosti, ozkoglednost in tista večno ideološka zazrtost v preteklost v alpsko-jadranski regiji že zdavnaj nimajo več prostora«, je dejal Kaiser. Gabriel Hribar pa je prepričan, da je to najmanj, kar je lahko storil.
Največ dvojezičnih krajevnih tabel so pomazali v občinah Pliberk, Dobrla vas in Škocjan, predsednik Enotne liste pa pričakuje, da bodo pristojni našli storilce in jih ustrezno kaznovali.
V petek 21.1. se je iztekel rok za oddajo kandidatnih list in Enotna lista ima svoje kandidate, tako kot pred petimi leti, v 22 občinah. Je bilo težko najti kandidate? Ne, pravi Gabriel Hribar, zadovoljen, da je med njimi veliko mladih.
»Moram reči, da imajo naše liste velik ugled med prebivalci, sploh med koroških Slovenci, tako da nam je uspelo pridobiti 517 kandidatov. Imeli bi jih še več, če ne bi bilo omejitev. Zelo smo veseli in ponosni, da nam je uspelo dobiti veliko mladih. Kar 15 % vseh je mlajših od 30 let, kar pomeni, da smo zelo vitalni.«
Enotna lista, ki na lokalnih volitvah nastopa pod imeni različnih list, si je zastavila za cilj ohranitev županskih mest v Železni Kapli in Globasnici, računajo pa še na kakšnega župana več; npr. v Bistrici pri Pliberku, v Selah in Borovljah, kjer se za to mesto poteguje Romen Verdel, ravnatelj slovenske glasbene šole. Prav tako pa si želijo povečati število občinskih svetnikov. Zdaj jih imajo 58.
Pisana promlad že 11. leto zapored uspešno spodbuja učence na avstrijskem Koroškem k pisanju v slovenskem jeziku. Odziv mladih literatk in literatov vsako leto preseneti tudi organizatorje. Letos je izziv še večji, pravi Jasna Černjak, strokovna sodelavka Volbankove ustanove, pobudnice akcije. Večji del pouka namreč poteka na daljavo od doma, medtem ko so prejšnja leta pri pisanju pomagali učitelji v šolah.
»Morda bo pa ravno to še dodatna spodbuda. Prejšnja leta so še posebej v nižjih razredih večinoma delali skupaj, zato so si bili prispevki večkrat zelo podobni. Mogoče bo letos to drugače in bo vsak sam dobil idejo, o čem pisati.«
Tako kot vsako leto so tudi tokrat določeni naslovi za posamezne kategorije; od »Igramo se« za najnižjo starostno kategorijo, »V mojem svetu«, »Mreže« do »Na zdravje« za literate do 25. leta starosti. V vsaki kategoriji bodo izbrali in nagradili tri najboljša besedila. Podelili bodo tudi več posebnih nagrad. In sicer za najboljše besedilo v narečju, za strip in za učence iz šol, kjer slovenščina ni učni jezik.
»Prav je, da damo priložnost vsem, ki se učijo slovenščino, da sodelujejo. Ne moremo pa vseh dati v isti koš, saj je velika razlika med učenci Slovenske gimnazije in tistimi, ki se slovenščino učijo kot izbirni predmet 2 uri na teden. Ti nimajo možnosti, da bi dobili nagrado, zato jih skušamo motivirati k učenju in nadaljnjemu spoznavanju jezika. … Tako dobijo priložnost tudi tisti, ki nimajo stika s slovenščino vsak dan.«
Pisana promlad je v desetletju postala zelo pomemben natečaj. Lani je tako več kot 700 mladih iz 39 izobraževalnih ustanov poslalo kar 821 različnih prispevkov.
»To je edini natečaj pisanja v slovenskem jeziku na avstrijskem Koroškem in že zato zelo pomemben. Zdi se mi, da je dobro, da na tak način lahko učitelji dodatno motivirajo učence, jih spodbudijo, da na kreativen način pokažejo, kaj vse so se naučili. Poleg tega pa si lahko vsak zase zamisli svoje umetniško besedilo, saj ni nekih smernic.«
Za učence pa je velika nagrada tudi javna predstavitev njihovih najboljših del na zaključni prireditvi. Lani je, žal, ni bilo mogoče izpeljati. Jasna Černjak upa, da bo to letos vnovič možno.
»Nepopisen občutek je, če lahko otroci svoje besedilo predstavijo, povedo, kaj so napisali in se pokažejo pred drugimi. Se mi zdi da to zelo vpliva tudi tako na njihovo narodno kot osebno samozavest. To res pozitivno.«
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je konec lanskega leta pripravila 1. literarni natečaj za učence slovenskega pouka. Gre za enega od projektov, ki ga je lani prvič podprlo tudi hrvaško ministrstvo za izobraževanje.
Doktor Klemen Lah, profesor slovenščine in lektor za slovenski jezik na reški Filozofski fakulteti in na fakulteti v Zadru, je bil predsednik strokovne žirije, ki je pregledala vseh 15 prispelih besedil in izbrala najboljše.
»Lahko rečem, da je bilo to zelo doživeto branje. Razveselilo me je, kako so učenci doživeto pisali o Sloveniji, o njenih naravnih lepotah in znamenitostih, kako zelo so se potrudili in z besediščem in z obliko, da je čim lepše zvenelo.«
Da so tovrstni razpisi zelo pomembni za motivacijo učencev, se strinja tudi Klemen Lah.
»To kar se čuti iz natečajnih prispevkov, je povsem nekaj drugega kot v šoli, kjer tudi delam. Tam se čuti, da je to bolj dolžnost, tu pa se je pokazalo veselje do pisanja, doživet pristop. Zelo prijetno smo bili presenečeni.«
Kaj ga je najbolj presenetilo? Nagrajena pesem v višji starostni kategoriji od 5. do 8. razreda, pravi.
»Bi lahko rekel, kar velja tudi za nižjo starostno stopnjo, da so bili to prispevki, ki bi jih lahko napisali tudi v Sloveniji. Kar pomeni, da starši, slovenski starši na Hrvaškem, z otroki v resnici gojijo zelo lepo slovenščino, jih zelo spodbujajo k ustvarjanju. Je kar presenečenje, ko vidiš, da je slovenski jezik lahko ravno tako bogat in živ tudi izven Slovenije.«
Pandemija povzroča veliko izgubo na področju turizma. Dejavnosti in z njimi tudi zaslužek se je ustavil čisto na vseh ravneh te gospodarske panoge. O trenutnih aktivnostih, ki jih izvaja Slovenska turistična organizacija in posledicah, ki jih je pandemija povzročila med našimi najštevilčnejšimi tujimi gosti, Italijani, se je Špela Lenardič pogovarjala s predstavnikom Slovenske turistične organizacije v Italiji, Aljošo Oto, ki živi in dela v Milanu.
Mesto ima neko novo podobo. Veliko manj ljudi, prometa, hrupa, pravi, kar je velik korak naprej.
»Je pa turizem v velikih mestih kot so Milano, Venezia in Rim utrpel zelo velike izgube… Hoteli so zaprti, število prihodov in nočitev se je zmanjšalo za 80%... Manjka mednarodni turizem, tujih turistov ni.«
Je Italija že kako priskočila na pomoč turističnim delavcem? Ima načrt kako dvigniti turizem na prejšnji nivo? Italija je že od začetka zelo proaktivno skušala reševati stvari, pojasnjuje Aljoša Ota.
»Izgube pa so tako velike, da bi jih lahko rešuje samo država. V več delih je italijanska vlada podprla turizem s tako imenovanim ristori. Turistične agencije, hoteli so imeli nadomestilo za določene izgube. Tudi vavčerji so bili, a niso imeli takega uspeha kot v Slovenij.«
Italijani so veljali za naše najštevilčnejše goste. V letu 2019 je bilo skoraj 600.000 prihodov in 1,3 milijona nočitev naših zahodnih sosedov. Lani je bilo povsem drugače.
»Italija je trpela še bolj kot ostali naši tuji trgi, Avstrija in Nemčija. Zabeležila je namreč skoraj 70% izpad prihodov in nočitev. Do novembra letos smo zabeležili 160 tisoč prihodov in 360 tisoč nočitev, kar predstavlja 70% upad. Nemčija ima 50% upad in Avstrija 60%. Obe državi sta nekoliko bolje odreagirali na to krizo.«
V prvih dveh mesecih lanskega leta, pred pandemijo, je v bilo v Sloveniji skoraj 160.000 nočitev Italijanov, julija in avgusta še skoraj 92.000 nočitev. Aprila lani in v zadnjih mesecih nočitev ni, opozarja predstavnik Slovenske turistične organizacije v Italiji in upa na izboljšanje v letošnjem letu.
Bolj kot za turistično promocijo Slovenije zdaj skrbijo za ohranjanje komunikacije s poslovnimi javnostmi, turističnimi agencijami in manj širšo javnostjo, dodaja. Zelo dejavni so bili v poletnih mesecih, ko se je lahko potovalo. Jeseni so sodelovali na največjem italijanskem turističnem sejmu TTG v Riminiju, ki je bil, zatrjuje Aljoša Ota, zelo uspešen.
»Veliko zanimanja je bilo za Slovenijo s strani italijanskih agentov. Zaradi teh negotovih časov pa ne vemo še, kdaj bomo lahko prišli do istih številk.«
Kljub vsemu pa ostaja optimističen. Z izboljšanjem zdravstvene slike bodo ljudje spet začeli potovati, je prepričan.
»Zdravstvena slika se mora izboljšati v vseh državah. Ko bomo lahko varno potovali vsi bomo spet videli pozitivne številke. Cilj vseh vlad, italijanske, slovenske in vseh evropskih, da ustvarimo varno epidemiološko sliko v celi Evropi, da se lahko spet potuje.«
Zveza Slovencev na Madžarskem (ZSM), ki je lani proslavila 30 let svojega delovanja, je morala praznovanje okroglega jubileja preložiti na letos. V tej krovni organizaciji porabskih Slovencev poleg tega upajo, da bodo, vsaj v drugi polovici leta, lahko izpeljali še več svojih za letos načrtovanih prireditev in drugih aktivnosti, je Silvi Eöry pojasnila predsednica Andrea Kovacs.
ZSM je lani skupaj z občino Monošter in lendavsko Galerija-Muzejem dokaj uspešno izpeljala likovno kolonijo, pravi sogovornica, toda slaba epidemiološka slika novembra in decembra jim je preprečila odprtje razstave.
»Zato smo se odločili, da bomo v začetku leta takrat nastala dela na kratko predstavili prek spletne strani zveze in našega FB profila. Za pomoč smo prosili umetnostnega zgodovinarja Atillo Pisnjaka, ki nas bo popeljal po razstavi.«
Ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so ga vedno obeleževali, pa bodo virtualno predstavili nekaj utrinkov njihovega kulturnega življenja. Tudi to je eden od načinov, kako priti do rojakov v Porabju, je prepričana Andrea Kovacs.
Preloženo praznovanje 30-letnice delovanja Zveze pa po novem načrtujejo maja letos, ko bodo razmere že boljše, saj si praznovanja brez ljudi ne predstavljajo.
Zveza je dejavna tudi na področju gospodarstva. Pripravili so program spodbujanja gospodarske osnove slovenske narodne skupnosti na Madžarskem od 2021 do 2024, kjer računajo tudi na denar iz Slovenije. Tu so še določena vprašanja, ki jih morajo rešiti, pravi Andrea Kovacs, nato pa gre dokument v medresorsko usklajevanje.
»Že dolga leta govorimo o tem, da je treba Porabje gospodarsko okrepiti, saj to lahko ogromno doprinese na področju jezika in identitete. To hočemo doseči, seveda tudi z madžarskim programom in sredstvi, ki jih bo namenila Slovenija. Imamo nekaj podjetij, tudi na področju turizma, prepričana sem, da z njihovo okrepitvijo lahko veliko pridobimo.«
Njihova skrb so predvsem mladi, ki bodo, če bodo živeli bolje, ostali v Porabju in bili dejavni del narodne skupnosti.
»Naloga je težka, ampak vsi delamo na tem, da jih uresničimo.«
Spodbudna novica je, da so na monoštrski gimnaziji dijaki, ki nameravajo študirati v Sloveniji ali slovenščino na Madžarskem.
»To pomeni, da si bomo lahko zagotovili primerne kadre za področja, ki so pomembna za narodno skupnost.«
Za Porabje bi bilo pomembno, da slovenščina postane ekonomski dejavnik, poudarja tudi predsednica ZSM. Že dalj časa si želijo podružnice katerega od slovenskih podjetij, hkrati pa morajo okrepiti tudi svoja podjetja, da bodo konkurenčna tujim in morda prišla tudi v Slovenijo.
»Pomembno bi bilo, da obrtniki in podjetniki sodelujejo, da postanejo del slovenskega prostora tudi na gospodarskem področju, tako kot govorimo, da smo del skupnega slovenskega kulturnega prostora.«
Ravno zato si želijo tudi razvoj sosednjega Goričkega, saj bo to pritegnilo tudi rojake iz Porabja.
»Delamo na tem, da ta obmejni prostor res postane gospodarsko razvitejši, da postane območje, ki ponuja primerne pogoje za vsakega, tudi za mlade, da ostanejo na tem območju, da ohranjajo kulturne, gospodarske in prijateljske stike s slovenskimi partnerji na drugi strani. Ti redni stiki bodo v veliki meri prispevali, da se bo jezik vse bolj uporabljal, to pa nato vplivalo tudi na identiteto. Še bolj se bomo zavedali, da smo Slovenci, kaj je naša naloga in bomo vsi skupaj delali za ohranitev skupnosti.«
Več pa v oddaji. Prisluhnite!
878 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Odziv na mazaške akcije na avstrijskem Koroškem, 11. Pisana promlad in 1. literarni natečaj za mlade rojake na Hrvaškem, reševanje turizma v Italiji in Sloveniji ter oblikovanje skupnega gospodarskega prostora
Na avstrijskem Koroškem bodo konec februarja potekale lokalne volitve. Kampanjo pa bodo, kot kaže, spremljale tudi mazaške akcije. Koga motijo krajevna imena v slovenskem jeziku in ali lahko na ta način politične stranke in skupine še prepričajo volivce na avstrijskem Koroškem?
Gabriel Hribar, predsednik Enotne liste, ki na lokalni ravni zastopa tudi koroške Slovence, verjame, da ne.
»Teh dogodkov ne komentiramo, ker gre za čisto provokacijo, ki skuša v tem predvolilnem času preusmeriti pozornost od uspehov naših občinskih list na vprašanje nacionalnosti. Na ta način mi ne pristajamo.«
Deželni glavar Peter Kaiser je ostro obsodil takšno nesprejemljivo vedenje. »Koroška je dežela raznolikosti in večjezičnosti, ozkoglednost in tista večno ideološka zazrtost v preteklost v alpsko-jadranski regiji že zdavnaj nimajo več prostora«, je dejal Kaiser. Gabriel Hribar pa je prepričan, da je to najmanj, kar je lahko storil.
Največ dvojezičnih krajevnih tabel so pomazali v občinah Pliberk, Dobrla vas in Škocjan, predsednik Enotne liste pa pričakuje, da bodo pristojni našli storilce in jih ustrezno kaznovali.
V petek 21.1. se je iztekel rok za oddajo kandidatnih list in Enotna lista ima svoje kandidate, tako kot pred petimi leti, v 22 občinah. Je bilo težko najti kandidate? Ne, pravi Gabriel Hribar, zadovoljen, da je med njimi veliko mladih.
»Moram reči, da imajo naše liste velik ugled med prebivalci, sploh med koroških Slovenci, tako da nam je uspelo pridobiti 517 kandidatov. Imeli bi jih še več, če ne bi bilo omejitev. Zelo smo veseli in ponosni, da nam je uspelo dobiti veliko mladih. Kar 15 % vseh je mlajših od 30 let, kar pomeni, da smo zelo vitalni.«
Enotna lista, ki na lokalnih volitvah nastopa pod imeni različnih list, si je zastavila za cilj ohranitev županskih mest v Železni Kapli in Globasnici, računajo pa še na kakšnega župana več; npr. v Bistrici pri Pliberku, v Selah in Borovljah, kjer se za to mesto poteguje Romen Verdel, ravnatelj slovenske glasbene šole. Prav tako pa si želijo povečati število občinskih svetnikov. Zdaj jih imajo 58.
Pisana promlad že 11. leto zapored uspešno spodbuja učence na avstrijskem Koroškem k pisanju v slovenskem jeziku. Odziv mladih literatk in literatov vsako leto preseneti tudi organizatorje. Letos je izziv še večji, pravi Jasna Černjak, strokovna sodelavka Volbankove ustanove, pobudnice akcije. Večji del pouka namreč poteka na daljavo od doma, medtem ko so prejšnja leta pri pisanju pomagali učitelji v šolah.
»Morda bo pa ravno to še dodatna spodbuda. Prejšnja leta so še posebej v nižjih razredih večinoma delali skupaj, zato so si bili prispevki večkrat zelo podobni. Mogoče bo letos to drugače in bo vsak sam dobil idejo, o čem pisati.«
Tako kot vsako leto so tudi tokrat določeni naslovi za posamezne kategorije; od »Igramo se« za najnižjo starostno kategorijo, »V mojem svetu«, »Mreže« do »Na zdravje« za literate do 25. leta starosti. V vsaki kategoriji bodo izbrali in nagradili tri najboljša besedila. Podelili bodo tudi več posebnih nagrad. In sicer za najboljše besedilo v narečju, za strip in za učence iz šol, kjer slovenščina ni učni jezik.
»Prav je, da damo priložnost vsem, ki se učijo slovenščino, da sodelujejo. Ne moremo pa vseh dati v isti koš, saj je velika razlika med učenci Slovenske gimnazije in tistimi, ki se slovenščino učijo kot izbirni predmet 2 uri na teden. Ti nimajo možnosti, da bi dobili nagrado, zato jih skušamo motivirati k učenju in nadaljnjemu spoznavanju jezika. … Tako dobijo priložnost tudi tisti, ki nimajo stika s slovenščino vsak dan.«
Pisana promlad je v desetletju postala zelo pomemben natečaj. Lani je tako več kot 700 mladih iz 39 izobraževalnih ustanov poslalo kar 821 različnih prispevkov.
»To je edini natečaj pisanja v slovenskem jeziku na avstrijskem Koroškem in že zato zelo pomemben. Zdi se mi, da je dobro, da na tak način lahko učitelji dodatno motivirajo učence, jih spodbudijo, da na kreativen način pokažejo, kaj vse so se naučili. Poleg tega pa si lahko vsak zase zamisli svoje umetniško besedilo, saj ni nekih smernic.«
Za učence pa je velika nagrada tudi javna predstavitev njihovih najboljših del na zaključni prireditvi. Lani je, žal, ni bilo mogoče izpeljati. Jasna Černjak upa, da bo to letos vnovič možno.
»Nepopisen občutek je, če lahko otroci svoje besedilo predstavijo, povedo, kaj so napisali in se pokažejo pred drugimi. Se mi zdi da to zelo vpliva tudi tako na njihovo narodno kot osebno samozavest. To res pozitivno.«
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem je konec lanskega leta pripravila 1. literarni natečaj za učence slovenskega pouka. Gre za enega od projektov, ki ga je lani prvič podprlo tudi hrvaško ministrstvo za izobraževanje.
Doktor Klemen Lah, profesor slovenščine in lektor za slovenski jezik na reški Filozofski fakulteti in na fakulteti v Zadru, je bil predsednik strokovne žirije, ki je pregledala vseh 15 prispelih besedil in izbrala najboljše.
»Lahko rečem, da je bilo to zelo doživeto branje. Razveselilo me je, kako so učenci doživeto pisali o Sloveniji, o njenih naravnih lepotah in znamenitostih, kako zelo so se potrudili in z besediščem in z obliko, da je čim lepše zvenelo.«
Da so tovrstni razpisi zelo pomembni za motivacijo učencev, se strinja tudi Klemen Lah.
»To kar se čuti iz natečajnih prispevkov, je povsem nekaj drugega kot v šoli, kjer tudi delam. Tam se čuti, da je to bolj dolžnost, tu pa se je pokazalo veselje do pisanja, doživet pristop. Zelo prijetno smo bili presenečeni.«
Kaj ga je najbolj presenetilo? Nagrajena pesem v višji starostni kategoriji od 5. do 8. razreda, pravi.
»Bi lahko rekel, kar velja tudi za nižjo starostno stopnjo, da so bili to prispevki, ki bi jih lahko napisali tudi v Sloveniji. Kar pomeni, da starši, slovenski starši na Hrvaškem, z otroki v resnici gojijo zelo lepo slovenščino, jih zelo spodbujajo k ustvarjanju. Je kar presenečenje, ko vidiš, da je slovenski jezik lahko ravno tako bogat in živ tudi izven Slovenije.«
Pandemija povzroča veliko izgubo na področju turizma. Dejavnosti in z njimi tudi zaslužek se je ustavil čisto na vseh ravneh te gospodarske panoge. O trenutnih aktivnostih, ki jih izvaja Slovenska turistična organizacija in posledicah, ki jih je pandemija povzročila med našimi najštevilčnejšimi tujimi gosti, Italijani, se je Špela Lenardič pogovarjala s predstavnikom Slovenske turistične organizacije v Italiji, Aljošo Oto, ki živi in dela v Milanu.
Mesto ima neko novo podobo. Veliko manj ljudi, prometa, hrupa, pravi, kar je velik korak naprej.
»Je pa turizem v velikih mestih kot so Milano, Venezia in Rim utrpel zelo velike izgube… Hoteli so zaprti, število prihodov in nočitev se je zmanjšalo za 80%... Manjka mednarodni turizem, tujih turistov ni.«
Je Italija že kako priskočila na pomoč turističnim delavcem? Ima načrt kako dvigniti turizem na prejšnji nivo? Italija je že od začetka zelo proaktivno skušala reševati stvari, pojasnjuje Aljoša Ota.
»Izgube pa so tako velike, da bi jih lahko rešuje samo država. V več delih je italijanska vlada podprla turizem s tako imenovanim ristori. Turistične agencije, hoteli so imeli nadomestilo za določene izgube. Tudi vavčerji so bili, a niso imeli takega uspeha kot v Slovenij.«
Italijani so veljali za naše najštevilčnejše goste. V letu 2019 je bilo skoraj 600.000 prihodov in 1,3 milijona nočitev naših zahodnih sosedov. Lani je bilo povsem drugače.
»Italija je trpela še bolj kot ostali naši tuji trgi, Avstrija in Nemčija. Zabeležila je namreč skoraj 70% izpad prihodov in nočitev. Do novembra letos smo zabeležili 160 tisoč prihodov in 360 tisoč nočitev, kar predstavlja 70% upad. Nemčija ima 50% upad in Avstrija 60%. Obe državi sta nekoliko bolje odreagirali na to krizo.«
V prvih dveh mesecih lanskega leta, pred pandemijo, je v bilo v Sloveniji skoraj 160.000 nočitev Italijanov, julija in avgusta še skoraj 92.000 nočitev. Aprila lani in v zadnjih mesecih nočitev ni, opozarja predstavnik Slovenske turistične organizacije v Italiji in upa na izboljšanje v letošnjem letu.
Bolj kot za turistično promocijo Slovenije zdaj skrbijo za ohranjanje komunikacije s poslovnimi javnostmi, turističnimi agencijami in manj širšo javnostjo, dodaja. Zelo dejavni so bili v poletnih mesecih, ko se je lahko potovalo. Jeseni so sodelovali na največjem italijanskem turističnem sejmu TTG v Riminiju, ki je bil, zatrjuje Aljoša Ota, zelo uspešen.
»Veliko zanimanja je bilo za Slovenijo s strani italijanskih agentov. Zaradi teh negotovih časov pa ne vemo še, kdaj bomo lahko prišli do istih številk.«
Kljub vsemu pa ostaja optimističen. Z izboljšanjem zdravstvene slike bodo ljudje spet začeli potovati, je prepričan.
»Zdravstvena slika se mora izboljšati v vseh državah. Ko bomo lahko varno potovali vsi bomo spet videli pozitivne številke. Cilj vseh vlad, italijanske, slovenske in vseh evropskih, da ustvarimo varno epidemiološko sliko v celi Evropi, da se lahko spet potuje.«
Zveza Slovencev na Madžarskem (ZSM), ki je lani proslavila 30 let svojega delovanja, je morala praznovanje okroglega jubileja preložiti na letos. V tej krovni organizaciji porabskih Slovencev poleg tega upajo, da bodo, vsaj v drugi polovici leta, lahko izpeljali še več svojih za letos načrtovanih prireditev in drugih aktivnosti, je Silvi Eöry pojasnila predsednica Andrea Kovacs.
ZSM je lani skupaj z občino Monošter in lendavsko Galerija-Muzejem dokaj uspešno izpeljala likovno kolonijo, pravi sogovornica, toda slaba epidemiološka slika novembra in decembra jim je preprečila odprtje razstave.
»Zato smo se odločili, da bomo v začetku leta takrat nastala dela na kratko predstavili prek spletne strani zveze in našega FB profila. Za pomoč smo prosili umetnostnega zgodovinarja Atillo Pisnjaka, ki nas bo popeljal po razstavi.«
Ob slovenskem kulturnem prazniku, ki so ga vedno obeleževali, pa bodo virtualno predstavili nekaj utrinkov njihovega kulturnega življenja. Tudi to je eden od načinov, kako priti do rojakov v Porabju, je prepričana Andrea Kovacs.
Preloženo praznovanje 30-letnice delovanja Zveze pa po novem načrtujejo maja letos, ko bodo razmere že boljše, saj si praznovanja brez ljudi ne predstavljajo.
Zveza je dejavna tudi na področju gospodarstva. Pripravili so program spodbujanja gospodarske osnove slovenske narodne skupnosti na Madžarskem od 2021 do 2024, kjer računajo tudi na denar iz Slovenije. Tu so še določena vprašanja, ki jih morajo rešiti, pravi Andrea Kovacs, nato pa gre dokument v medresorsko usklajevanje.
»Že dolga leta govorimo o tem, da je treba Porabje gospodarsko okrepiti, saj to lahko ogromno doprinese na področju jezika in identitete. To hočemo doseči, seveda tudi z madžarskim programom in sredstvi, ki jih bo namenila Slovenija. Imamo nekaj podjetij, tudi na področju turizma, prepričana sem, da z njihovo okrepitvijo lahko veliko pridobimo.«
Njihova skrb so predvsem mladi, ki bodo, če bodo živeli bolje, ostali v Porabju in bili dejavni del narodne skupnosti.
»Naloga je težka, ampak vsi delamo na tem, da jih uresničimo.«
Spodbudna novica je, da so na monoštrski gimnaziji dijaki, ki nameravajo študirati v Sloveniji ali slovenščino na Madžarskem.
»To pomeni, da si bomo lahko zagotovili primerne kadre za področja, ki so pomembna za narodno skupnost.«
Za Porabje bi bilo pomembno, da slovenščina postane ekonomski dejavnik, poudarja tudi predsednica ZSM. Že dalj časa si želijo podružnice katerega od slovenskih podjetij, hkrati pa morajo okrepiti tudi svoja podjetja, da bodo konkurenčna tujim in morda prišla tudi v Slovenijo.
»Pomembno bi bilo, da obrtniki in podjetniki sodelujejo, da postanejo del slovenskega prostora tudi na gospodarskem področju, tako kot govorimo, da smo del skupnega slovenskega kulturnega prostora.«
Ravno zato si želijo tudi razvoj sosednjega Goričkega, saj bo to pritegnilo tudi rojake iz Porabja.
»Delamo na tem, da ta obmejni prostor res postane gospodarsko razvitejši, da postane območje, ki ponuja primerne pogoje za vsakega, tudi za mlade, da ostanejo na tem območju, da ohranjajo kulturne, gospodarske in prijateljske stike s slovenskimi partnerji na drugi strani. Ti redni stiki bodo v veliki meri prispevali, da se bo jezik vse bolj uporabljal, to pa nato vplivalo tudi na identiteto. Še bolj se bomo zavedali, da smo Slovenci, kaj je naša naloga in bomo vsi skupaj delali za ohranitev skupnosti.«
Več pa v oddaji. Prisluhnite!
V minulih dneh je bilo v Varaždinu veliko Slovencev. Kako pa je s tam živečo slovensko manjšino? Ali čuti napetosti med državama, sprašujemo Barbaro Antolić Vupora, predstavnico slovenske narodne manjšine v Varaždinski županiji. Kako pa je v Istri in Kvarnerju? Predstavljamo slikarko Julijano Kocanović Grubić. rojakinjo iz Pulja, dolgoletno profesorico na srednji šoli za oblikovanje, ki je svoja dela razstavila pri rojakih na Reki. Ustavimo se v Trstu pri profesorju doktorju Jožetu Pirjevcu. Njegova knjiga Tito in tovariši je postala uspešnica. Na Radišah pri Celovcu se pogovarjamo z Nužejem Tolmaierjem, ki je v knjigi Tiha zemlja zbral tamkajšnje pesemsko izročilo, in preverjamo, kakšne cilje so si za letos zadali pri Zvezi Slovencev na Madžarskem.
Vprašanje slovenskega predstavnika v rimskem parlamentu je bilo v ospredju tudi na tretjem delovnem omizju Slovenije in Furlanije Julijske krajine, zadnjem v tem mandatu, lahko slišite v tokrtani oddaji. Gostimo koroško Slovenka Lenčko Kupper, dobitnico letošnje Tischlerjeve nagrade. S svojimi pesmicami je polepšala otroštvo številnim generacijam in to ne le na avstrijskem Koroškem, temveč tudi v Sloveniji in med rojaki po svetu. S Klaro Fodor, predsednico slovenskih porabskih upokojencev, se pogovarjamo tudi o mladih, ki jih je težko privabiti. Na Reki pa preverjamo, kakšno je zanimanje za »Piranski zaliv«, gledališki abonma, ki je povezal Slovensko mladinsko gledališče iz Ljubljane in HNK Ivana Zajca z Reke. Njegovo geslo je: »Kjer se politika ne more zediniti, posreduje umetnost.« Kako uspešna je umetnost? Prisluhnite oddaji Sotočja
Na avstrijskem Koroškem se začenja kampanja pred deželnimi volitvami, ki bodo v začetku marca. Enotna lista, stranka, ki na lokalnem nivoju zastopa tudi koroške Slovence, na volitvah ne bo sodelovala. Kaj to pomeni, nas zanima v tokratni oddaji. Stranka Slovenska skupnost pa ne bo predlagala svojih kandidatov za volitve v italijanski parlament. Možnosti za izvolitev predstavnika Slovencev so namreč zelo skromne, je prepričan tajnik stranke Igor Gabrovec, zelo kritičen do novega volilnega zakona. Z doktorico Marto Verginella se pogovarjamo o Slovenki, prvem ženskem časopisu, ki je leta 1897 začel izhajati v Trstu. Z bibliobusom koprske knjižnice se odpravimo k rojakom v hrvaški Istri in se pridružimo pohodnikom na Poti po dolinah in bregovih, ki povezuje Goričko in Porabje.
Kako vse bolj napete odnose med Slovenijo in Hrvaško občutijo rojaki na Hrvaškem, se pogovarjamo z Darkom Šoncem, predsednikom Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Pred rojaki v sosednjih državah je letos precej izzivov, tudi volilnih. Slovenci na Madžarskem se tako že pripravljajo na volitve svojega zagovornika v madžarskem parlamentu. Kaj pa si v letu, ko bodo na avstrijskem Koroškem imeli deželne volitve, obeta vodja Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Mitja Rovšek, koroški Slovenec mlajše generacije? Ustavimo pa se tudi v Čedadu na tradicionalnem dnevu emigranta.
Prvo druženje z rojaki iz sosednjih držav v novem letu prinaša radoživ koncert skupine Blek Panters iz Doberdoba. Pop-rock skupina, ki poje v domačem narečju, je marca 2017 izdala svoj tretji album z naslovom Kenebek in ga predstavila kar na treh koncertih v Gorici. Uspešno leto so sklenili še s koncertom v tržaškem Kulturnem domu. Stare uspešnice skupine, dobro znane med rojaki na Goriškem, so se na koncertu prepletale z novimi skladbami. Zgodbo pa je krojil junak in nosilni lik novega albuma - Kenebek. Blek Panters, ki svoje nastope popestrijo z razposajenimi skeči, so navdušili občinstvo v Gorici. Prisluhnite posnetku koncerta!
»I'll be home for Christmas« je koroška slovenska skladateljica, pevka in igralka Katarina Hartmann naslovila božični koncert decembra leta 2012. Na odru Casineuma v Vrbi na Koroškem so se ji pridružili mednarodno uveljavljeni glasbeniki in pevke, sestre iz skupine Hartmann'ce, mladinski zbor Slovenske gimnazije iz Celovca in godalni orkester Promlád, slovenske glasbene šole na Koroškem. Ponovitev koncerta Katarine Hartmann je tudi poklon Milki Hartman, znani koroški slovenski pesnici. V letu 2017 je minilo 115 let od njenega rojstva in 20 let od smrti, z več koncerti pa so se je spomnili tudi rojaki na avstrijskem Koroškem.
Kaj prinaša akcijski načrt, ki ga ob izteku mandata pripravlja komisija RTV Slovenija za programske vsebine, povezane s Slovenci v sosednjih državah? Kaj pomeni kriza finančnega holdinga KB 1909 za slovensko manjšino v FJK? Ustavimo se v Miljah, kjer so Slovenci z vpisom v občinski statut dobili nov zagon, in v Monoštru na sprejemu pri generalnem konzulu Borisu JesihU. Potegnemo črto pod Slovenske dneve, ki jih je v Celovcu pripravil študentski klub. Kako pa so študenti zadovoljni z novo črno-modro avstrijsko vlado? Z učiteljico slovenščine v Gorskem kotarju Mirjano Žagar pa tudi o njeni ljubezni do slovenske kulture in o mladih, ki ne najdejo svojega mesta v slovenskih društvih.
Kaj vladi sporočajo rojaki, člani novoimenovanega sveta vlade za Slovence v zamejstvu? Razmere so vse boljše, razen na Hrvaškem, kjer se nerešena vprašanja med državam odražajo tudi pri statusu tam živečih Slovencev. Kakšne pa so razmere v Avstriji pred oblikovanjem nove vladne koalicije? O tem z vodjo sosveta slovenske narodne skupnosti pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja Bernardom Sadovnikom. Z nominiranko za literarno nagradi Mira, tržaško Slovenko Vesno Guštin se pogovarjamo o prehranjevalnih navadah, običajih in receptih tržaškega podeželja. Z etnologinjo Jelko Pšajd pa o smrtnih šegah in pogrebnih praksah v Pomurju in Porabju, kjer zanimivi epitafi na nagrobnikih v domačem narečju pripovedujejo življenjske zgodbe ljudi.
Med Slovenci v sosednjih državah je vedno aktualna skrb za materni jezik in njegova narečja. Rojaki iz Videmske pokrajine ugotavljajo, da se je njihov položaj izboljšal, toda dežela bi lahko, pravijo, naredila več prav na področju narečij. V Porabju preverjamo, kako deluje slovenska vzorčna kmetija, ki postaja vzorčen primer za podobne projekte drugod po zamejstvu. S koroškim Slovencem mlajše generacije, glasbenikom Nikolajem Grilcem oziroma Nikolajem Efendijem predstavljamo njegov najnovejši projekt, ki pripoveduje o mestu, ki jim je vzelo ogenj. Glasbenikov drugi samostojni album z naslovom Temper spremlja knjiga – gledališka drama -, za katero upa, da bo kmalu dočakala uprizoritev. Pridružimo pa se tudi rojakom v Zagrebu na njihovem tradicionalnem alpinističnem večeru.
Predstavništvo slovenske manjšine v Furlaniji Julijski krajini potrebuje spremembe, ugotavljata raziskovalki iz Trsta Sara Brezigar in Zaira Vidau. Kakšne naj bi bile te spremembe in kako je dejansko z zaščito slovenske skupnosti v Italiji, nas zanima v tokratni oddaji. Slišite lahko, kako so s svojim položajem zadovoljni porabski Slovenci in prekmurski Madžari, kaj si želijo in kaj si lahko obetajo. Ustavili smo se na slovenskem knjižnem sejmu, ki je v fokus postavil tudi koroškega slovenskega literata Florjana Lipuša in gostimo reško slikarko Ludmilo Ličen, ki se na 26. samostojni razstavi predstavlja s skicami in oljnimi slikami »morčičev«, simbolom mesta Reka.
Slovesno praznovanje 70-letnice neprekinjenega delovanja kulturno prosvetnega društva Bazovica z Reke ponuja priložnost za pogled tako v pestro zgodovino kot v prihodnost. Ustavimo se v Poreču, kjer je SKD Oljka ob 10-letnico delovanja kočno dobilo svoje prostore. Z uglednim tržaškim novinarjem Sašo Rudolfom se pogovarjamo o njegovem očetu Ivanu Rudolfu in o slovenščini, ki jim, pravi, pomeni vse. Gostimo literatko in prevajalko iz Téšinje v Rožu Ivano Kampuš, ki nas z zbirko kratkih zgodb vabi na polet v svoj svet, poln vere v dobro in optimizma. Pridružimo pa se tudi rojakom v Monoštru, ki so slovesno zaznamovali 10-letnico maševanja v slovenskem jeziku.
V Rimu sta se zunanja ministra Slovenije in Italije med drugim pogovarjala, kako zagotoviti slovenski skupnosti, da bo tudi v prihodnje imela svojega predstavnika v italijanskem parlamentu. Kaj sta se dogovorila, lahko slišite v tokratni oddaji. Pod geslom »Govorim svoj jezik« je v Porabju potekalo 4. srečanje pobude Slovenščina v družini. Za slovenščino skrbijo tudi zamejski športni klubi. Eden takšnih je Koš iz Celovca, največji košarkarski klub na avstrijskem Koroškem, ki praznuje 20-letnico delovanja. Na Reki pa je vse bliže praznovanje 70-letnice Slovenskega doma Bazovica. Zato v tokratni oddaji gostimo Božo in Jožeta Grlico, v društvu dejavna že več kot pol stoletja.
Kaj je prinesel sporazum o zagotavljanju posebnih pravic slovenske narodne manjšine na Madžarskem in madžarske narodne skupnosti v Sloveniji, podpisan pred 25 leti? Kakšne težave rojakom na Tržaškem povzroča pretirana birokracija na področju kmetijstva? Odgovore lahko slišite v tokratnih Sotočjih. Gostimo Sarah in Tanjo Rogaunig, avtorici dokumentarnega filma z naslovom Babi, povej. Novinarki v raziskujeta, kako so se rojaki na avstrijskem Koroškem v začetku 20. stoletja soočali s dejstvom, da je slovenščina postala politična tema. Posvetimo pa se tudi pestremu kulturnemu dogajanju med rojaki v hrvaški Istri. Prisluhnite!
Prvi italijanski parlamentarec slovenskega rodu, senator Darko Bratina je bil tudi prvopodpisani pod predlog zaščitnega zakona za slovensko narodno skupnost. O njegovih vizijah, aktualnih tudi danes, podrobneje v tokratni oddaji. Povabimo vas v Šentjakob na avstrijskem Koroškem, na multimedijski koncert ženskega pevskega zbora Rož »Shiva šiva«. Posvečen je pesmim o in ob delu, ki jih danes le še redko slišimo. V taktu globalne glasbe mora namreč danes tudi človek funkcionirati kot stroj. V Matuljih se pridružimo rojakom na njihovem prvem organiziranem srečanju in se v Andovcih na vražji poti pridružimo vsem, ki se ne bojijo porabskih čarovnic in drugih nenavadnih likov.
Po parlamentarnih volitvah v Avstriji bomo z novinarjem celovškega tednika Novice Jankom Kulmeschem pokomentirali izide volitev ter skušali oceniti, kaj rezultati pomenijo za koroške Slovence. Ustavili se bomo v Reziji, kjer so odprli nov kulturno-muzejski center na Solbici, posvečen rezijanskemu pravljičarstvu. Obudili bomo še nekaj spominov na dogajanje pred četrt stoletja, ko je bila ustanovljena krovna Zveze slovenskih društev na Hrvaškem. Pridružili se bomo tudi rojakom v Budimpešti, ki praznujejo 27-letnico delovanja svojega društva, in se odpravili na Gornji Senik, kjer so odkrili doprsni kip Avgusta Pavla. Več pa boste lahko slišali tudi o mednarodni likovni koloniji mladih, ki že 47 let povezuje mlade umetnike iz štirih držav.
Zveza slovenskih društev na Hrvaškem obeležuje 25-letnico delovanja. Kakšni so njeni načrti v manjšinam ne ravno naklonjenih časih in kako zagotoviti, da bo njihov glas dejansko slišen tudi v hrvaškem saboru, nas zanima v tokratni oddaji. V Umagu PA so na tamkajšnji osnovni šoli, na pobudo slovenskega kulturnega društva Ajda, začeli s poukom slovenščine. Zanimanje je, pravijo, veliko. O sožitju in spravi na avstrijskem Koroškem, 97 let po plebiscitu, se pogovarjamo s predsednikom Zveze slovenskih organizacij Marjanom Šturmom, enim od pobudnikov skupne spominske slovesnosti v Velikovcu. Ustavimo se v Trstu, kjer so na 49. Barkovljanki dejavno sodelovali tudi rojaki iz Furlanije Julijske krajine. Spoznate pa lahko tudi učitelja slovenskega jezika v Monoštru, Madžara Norberta Gerenčerja, ki je prepričan, da se človek z veseljem ukvarja s stvarmi, ki so mu blizu srca. In njemu je blizu slovenščina. Zakaj? Prisluhnite oddaji!
Bodo Slovenci v Furlaniji Julijski krajini v prihodnje imeli svojega predstavnika v Rimu?Vprašanje je spet aktualno. Italijanski parlament je namreč vnovič začel razpravo o novi volilni zakonodaji. So obeti tokrat boljši? Preverjamo, kaj je dejansko prinesla združitev dveh koroških bank v Posojilnico Bank. Po zaprtju dveh tretjin poslovalnic, so letošnji poslovni rezultati spodbudni, pravi direktor Lorenz Kumer, prepričan, da bodo morale organizacije koroških Slovencev strniti vrste. Na Reki se pridružimo mladinskim slovenskim zamejskim organizacijam, ki so razpravljale o enem ta hip pomembnejših vprašanj – kako spodbuditi mlade za aktivnejše delovanje znotraj slovenskih organizacij. Obudimo pa tudi spomin na usodo madžarskih beguncev, ki so v letih 1956 in 1957 pribežali v Slovenijo.
Kaj prinaša lani sprejeta reforma splošnega šolstva v Avstriji in kako predvolilni čas vpliva na uveljavitev načrtovanih sprememb, se pogovarjamo s Sabino Sandrieser, vodjo oddelka za manjšinsko šolstvo pri koroškem deželnem šolskem svetu, ki ga tudi čakajo spremembe. Raziskujemo, zakaj je v Kanalski dolini skoraj 300 otrok ostalo brez pouka slovenščine. Gostimo Andrejo Korpič, Prekmurko, ki bo rojakom v Porabju pomagala pri organizaciji kulturnih dogodkov in povezovanju s Slovenijo. Predstavljamo pa tudi pred 120 leti rojenega rojaka Janka Ambroža Testena, frančiškana, slikarja samouka, ki mu pravijo tudi hrvaški Chagall.
Avstrija na manjšinskem področju v zadnjih letih ni naredila nobenega napredka, finančne podpore narodnim skupnostim so že več kot dvajset let enake, zato moramo dvignit glas, pravi Bernard Sadovnik. Predsednik sosveta za slovensko narodno skupnost pri uradu zveznega kanclerja je eden od sogovornikov v tokratni oddaji. Ustavimo se v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu, ki je novo sezono začel na Slofestu, in se pridružimo učencem v Škednju pri Trstu, ki so šolsko leto začeli v obnovljeni šoli. Spregovorimo tudi o uspešnem sodelovanju reške osnovne šole Pečine z osnovno šolo iz Kidričevega in preverjamo, kako potekajo priprave na Miss Porabja.
Računsko sodišče je v reviziji učinkovitosti dodeljevanja sredstev Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu za leto 2015 ugotovilo več pomanjkljivosti in nepravilnosti. Ne gre za šolski primer učinkovitega ravnanja z javnimi sredstvi, pravi predsednik sodišča Tomaž Vesel. Kako učinkovit pa je Urad pri odpravi ugotovljenih nepravilnosti, preverjamo v tokratni oddaji. Zanima nas, kako bo v prihodnje s slovenistiko na dunajski univerzi in kaj za jesen načrtujejo v tamkajšnjem Slovenskem inštitutu. Vabimo vas v Trst na 3. Slofest – festival, posvečen slovenski kulturi v Italiji, in k rojakom v Gorski kotar, kjer kmetijstvo vse bolj povezujejo s turizmom. Anita Pintar, ki se ukvarja z ekološkim kmetovanjem, skrbi tudi za ohranitev ljudskih običajev. Skupaj s folklorno skupino iz porabskih Sakalovcev pa praznujemo 20-letnico delovanja.
Neveljaven email naslov