Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Odmeven prestop senatorke Tatjane Rojc, v akcijskem načrtu hrvaške vlade tokrat tudi Slovenci, novi načrti Državne slovenske samouprave, postkoronsko delovanje K&K centra v Šentjanžu v Rožu in Kulturnega doma Pliberk
Slovenska senatorka Tatjana Rojc je bila prejšnji teden v italijanskih medijih v središču pozornosti. Ob najnovejši vladni krizi je namreč v podporo nekdanjemu premierju Giuseppu Conteju s prestopom iz senatne skupine Demokratske stranke v novo skupino 'odgovornih evropeistov' prispevala odločilni deseti glas za oblikovanje skupine.
Ob dnevu spomina na žrtve holokavsta je v intervjuju za Corriere della Sera pojasnila, da se je spomnila svojega očeta, ki je bil interniran v koncentracijskem taborišču Dachau, ter pisatelja Borisa Pahorja, s katerim je veliko sodelovala in o njem med drugim tudi napisala biografijo.
"Pomislila sem na očeta in na Pahorja in sem si rekla, da je v politiki v tako težkih trenutkih, kot je sedanji, treba biti odgovoren."
Odločitev za prestop je bila vse prej kot lahka, pravi slovenska senatorka, ki je v novo parlamentarno skupino stopila na željo matične Demokratske stranke. Predstavniki leve sredine so z novo skupino ponudili roko politikom, ki se prepoznavajo bolj v strankah sredine, da bi tako zagotovili vladno večino, ki bi podprla ponovni, tretji mandat Giuseppa Conteja. Gre za edino odgovorno rešitev nastale politične krize, meni Tatjana Rojc ‒ vlada je namreč v tem trenutku prepotrebna.
"Tu v Italiji smo imeli 85 tisoč mrtvih. Dolgujemo odgovor ljudem, ki so v stiski, dolgujemo odgovor Evropi, ki je dala na voljo 210 milijard evrov za preureditev države. Zdi se mi, da je bila edina primerna odločitev, da kot prepričana evropeistka in oseba, ki ve, kaj pomeni živeti v okviru te vizije, začasno prestopim v to skupino."
Senatorka Tatjana Rojc sicer ostaja članica Demokratske stranke, priznava pa, da je Conte preveč odločitev sprejemal sam in s tem naredil veliko napako. Na drugi strani pa sta se celotna Evropa in svet znašla v doslej neznanih razmerah, ki zahtevajo hitro ukrepanje, tudi za ceno razprave v parlamentu.
"Upam, da se to ne bo več zgodilo. Smo pred težavnim obdobjem, v katerem bodo državljani čutili potrebo, da jim država stoji ob strani."
Slovenska senatorka je prepričana, da je s prestopom v novo skupino 'odgovornih evropeistov' in podporo Giuseppu Conteju zavarovala tudi interese slovenske narodne skupnosti. Na predčasnih volitvah bi trenutno največ možnosti za zmago imela desnica. Eden izmed razlogov za prestop je tako tudi, da je želela preprečiti vzpon desnice na oblast. To namreč ni liberalna desnica, poudarja.
"Predvsem v odnosu do Slovencev gre za nacionalistično desnico, ki je že glasovala proti amandmajem in popravkom, s katerimi bi ohranili predstavnika več za našo narodno skupnost, ko je šlo za krčenje števila članov parlamenta. Zato si je treba prizadevati, da ostane Demokratska stranka ena izmed glavnih, tako da lahko zagovarjam temeljno pravico Slovencev, da ob pomoči volilnega zakona ali kako drugače ohranijo svoje predstavništvo v Rimu. Drugače to ne bo možno."
In kako prestop senatorke odmeva med Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini? Prisluhnite oddaji!
Hrvaška vlada je konec decembra sprejela akcijski program za manjšine za prihodnja štiri leta. Program je tudi tokrat pokazal, da si manjšine, ki imajo v parlamentu svoje poslance, lahko zagotovijo več projektov. Slovensko narodno skupnost v saboru zastopa poslanka albanske manjšine, ki za preostalih pet manjšin v skupini nima kaj dosti posluha. No, letos imajo Slovenci na Hrvaškem več sreče, saj je na parlamentarnih volitvah v sabor vstopila tudi poslanka slovenskega rodu, Barbara Antolić Vupora, ki je sicer na listi Socialdemokratske stranke. V akcijski program za manjšine pa ji je uspelo uvrstiti tudi dolgoletno željo slovenske manjšine v Zagrebu, da si zagotovi lastne prostore.
Prvi akcijski načrt je bil sprejet sredi poletja leta 2017, je pojasnil predsednik Slovenskega doma Zagreb Darko Šonc v pogovoru s Tanjo Borčić Bernard. Slovenci takrat v načrt niso bili vključeni in vsi, ki so bili vpeti v manjšinsko dogajanje, so se, ko so se vrnili z dopusta, čudili, da je vlada sprejela tako pomemben dokument sredi poletja. Za opozorila Darka Šonca, člana sveta za narodne manjšine, se pred štirimi leti niso zmenili. Obljubili pa so, da bodo v prihodnji načrt vključili tudi slovensko narodno skupnost.
Novi akcijski načrt hrvaške vlade za narodne manjšine za obdobje od 2021 do 2024 je bil sprejet 30. decembra leta 2020.
"Izvedel sem, da se to pripravlja. Poklical sem poslanko sabora Barbaro Antolić Vupora in jo prosil, naj kaj stori. In je."
Dokument ne prinaša bistvenih novosti za manjšine, saj so narodne skupnosti razcepljene. Na eni strani so manjšine, ki imajo svoje poslance v saboru, na drugi pa so poslanci, ki zastopajo več manjšin.
"O teh je zapisano, da si bo hrvaška vlada prizadevala za ohranitev zagotovljenih pravic. Manjšine, ki imajo svoje poslance, pa so dobile konkretnejša zagotovila. Potrjuje se, da lahko Slovence v saboru zastopa samo Slovenec."
V novem akcijskem načrtu pa je konkretno omenjen Slovenski dom Zagreb, in sicer glede iskanja rešitev za njegove prostore. Možnosti je več: zgraditev novih prostorov, odkup zdajšnjih ali prenos lastništva na društvo, ki ga zahteva Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom.
"Preverjali smo na ministrstvih, pristojnih za gradbeništvo in nepremičnine. To je bilo lobiranje, bi lahko rekli. Nato pa smo postavili zahtevo, da se nam omogoči odkup ali pa nam prostore podarijo. Zakaj pa ne, vlada ima to možnost."
Slovenski dom Zagreb je v sedanjih prostorih že od leta 1953 in vanje so, pravi predsednik Darko Šonc, veliko vložili. Lokacija sredi mesta je odlična, saj je dostopna tudi starejšim članom, polega tega pa si je društvo ustvarilo ugled.
"Če bi prostore dobili v last, bi imeli do njih drugačen odnos."
Lanski spomladanski potres je prizadel tudi prostore Slovenskega doma, novi potresni sunki pa škodo še povečujejo. Njihova vizija je, da bi prostor postal slovensko središče in stičišče, v katerem bi se dogajalo vse, kar je povezano s slovenstvom, hkrati pa bi povezoval Slovence z večinskim hrvaškim prebivalstvom, pravi Darko Šonc. Denarja za odkup sami nimajo, računajo pa na pomoč Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Epidemija še vedno zelo vpliva tudi na življenje v Porabju, saj je bilo v zadnjem obdobju več okuženih kot lansko pomlad. Osnovnošolci na Madžarskem še vedno obiskujejo šolo, pouk na daljavo imajo občasno le na šolah, na katerih se pojavijo okužbe. Tako je bilo zadnja dva tedna tudi na dvojezični osnovni šoli Jožefa Košiča na Gornjem Seniku.
Da je epidemija korenito spremenila življenje ljudi, veliko bolj kot lani spomladi, v pogovoru s Silvo Eöry opaža tudi predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec.
»V Porabju se je svet ustavil. Vse je zaprto. Trgovine so sicer odprte, toda življenje se je spremenilo. Ostali smo brez vsega, brez kulturnih prireditev, ki smo jih načrtovali. Še huje je kot lani. Vsaka porabska vas ima večje število okuženih. Ljudje se bojijo, šele zdaj vidijo, kako huda je ta bolezen. Rešitev prinašajo cepiva.«
Zaradi epidemije je zastal tudi razvojni program slovenskega Porabja, namesto štirih imajo zdaj tri večje projekte: obnovo strehe na uradu na Dolnjem Seniku, pokrit prireditveni prostor na Verici ter največji projekt ‒ turistične apartmaje v Andovcih.
Turistično in kulturno društvo v Andovcih je najprej nameravalo zgraditi samo skedenj, toda načrti so se pozneje spremenili.
»Imeli so srečo. Vsako leto je treba porabiti 240 milijonov forintov in ker so priprave zaradi epidemije zastale, je denar ostal. Imeli so samo dva meseca časa, da se denar porabi, zato so razširili projekt v Andovcih.«
Zdaj v Andovcih gradijo štiri apartmaje, butično kampiranje oz. glamping, prostor za klasično kampiranje ter seveda skedenj. Spomladi naj bi objavili razpis za mala podjetja in kmete, napoveduje Karel Holec, predsednik ene izmed dveh krovnih organizacij porabskih Slovencev.
»Menim, da morajo denar dobiti vsi, ki želijo kaj kupiti, delati ali graditi. Če je gospodarski razvojni program, naj denar dobi čim več ljudi.«
Državna slovenska samouprava je že za lani načrtovala srečanje vseh porabskih Slovencev, vendar so ga morali odpovedati. Letos ga spet načrtujejo v začetku junija, prav tako tudi tabor.
Velik izziv ne le za letos, temveč za prihodnje desetletje, bo popis prebivalstva, ki naj bi se začel maja. Kot pravi Karel Holec, morajo za to intenzivno delati.
»Poiskati moramo vse Slovence, ki živijo na Madžarskem. Pred desetimi leti nas je bilo uradno 2.800, sam mislim ‒ vem ‒ da nas je vsaj 4 ali 5 tisoč.«
Rojake bodo nagovarjali s prospekti, načrtujejo pa tudi krajši film.
»Malo hočemo vplivati na njihovo srce, da ne pozabijo svojih korenin.«
V Šentjanžu v Rožu domače društvo že več kot 110 let skrbi za slovensko kulturno delovanje. Središče tega delovanja je zadnja leta v K in K centru, v katerem imajo na podstrešju urejeno dvorano. V njej so po navadi vse leto prirejali različne gledališke predstave in koncerte, ker pa zdaj časi niso običajni, dvorana in drugi prostori samevajo, izzivi pa so še večji. Tega se zaveda tudi Julia Schellander-Obid, prevajalka, ki je maja lani prevzela vodenje centra. Največ težav trenutno prinaša negotovost, pravi.
»Največji izziv je nejasnost, nič ne moreš načrtovati. Po navadi na začetku leta pripraviš načrt, kaj boš delal. Zaradi virusa pa zdaj to ni mogoče. Imamo stalnice, to je naš gledališki abonma za odrasle, pa abonma za otroke Kakajček, za oba je treba načrtovati precej vnaprej, zdaj pa se ne da.«
Lani je gledališki abonma za odrasle, ki se začne oktobra, skoraj v celoti odpadel, imeli so le eno predstavo. Dodatna težava je, da gre za gostovanja slovenskih gledaliških hiš.
Tako kot druge kulturne ustvarjalce tudi Julio Schellander-Obid skrbi, kako bo z občinstvom po koncu pandemije. O tem je kar precej razmišljala, pravi, vendar so lanske izkušnje spodbudne.
»Videla sem, da so se ljudje lani, potem ko smo spomladi in poleti imeli nekaj časa zaprto in ni bilo prireditev, zelo veselili, da so lahko spet prišli. Mogoče bodo manj prihajali tisti, ki sodijo v rizične skupine. Na drugi strani pa opažam pri občinstvu veliko željo, da bi spet kaj priredili. Pogosto slišim ljudi, ki nas prosijo, naj kaj organiziramo, in pravijo: 'Tako se že veselimo.' Upam, da bomo spet lahko privabili veliko ljudi.«
Julia Schellander-Obid je s centrom K in K redno sodelovala že vrsto let, od otroštva, pa vendar, priznava, odločitev za vodenje te ustanove ni bila lahka.
»Ko so me vprašali, ali bi prevzela, sem malo oklevala. Potem pa sem pomislila na svoje delo, ki je bilo že nekaj časa usmerjeno prav v prevajanje besedil s področja kulture, umetnosti. Rekla sem: prav, skočila v hladno vodo in poskusila. Moram reči, da izkušenj s tega področja nisem imela veliko. Zdaj pa to zelo rada delam.«
Novo delo veseli tudi Primoža Kokovico, ki je novembra lani prevzel vodenje Kulturnega doma Pliberk, še enega središča koroških Slovencev; ne le kulturnega, temveč tudi fizkulturnega.
Letos bo minilo 25 let od postavitve temeljnega kamna za kulturni dom. Tri leta pozneje, leta 1999, je bila v njem že prva prireditev. Kulturni dom je v dobrih dveh desetletjih postal ena najbolj prepoznavnih in najpomembnejših slovenskih ustanov.
Trenutno tam opravljajo vzdrževalna dela, skladno z omejitvami deluje tudi glasbena šola, ki ima prostore v njem. Te dni se snema osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bo na ogled na spletu, marca bodo posneli tudi koncert Koroška poje, pojasnjuje Primož Kokovica. Iz Litije ga je v Libuče, pod goro kralja Matjaža, pripeljala ljubezen.
»Imel sem veliko srečo, da sem našel delovno mesto, ki mi je zelo pisano na kožo: kultura, pevska dejavnost, prepletanje kulturnega delovanja na avstrijskem Koroškem in v Sloveniji.«
Poslovodja Kulturnega doma Pliberk namreč poje v dveh zborih, na avstrijskem Koroškem ter v Litiji. Njegov pogled na koroške Slovence se, odkar živi z njimi, ni bistveno spremenil. Opaža pa veliko navezanost na preteklost.
»Predvsem na kulturno-jezikovnem področju ima preteklost še vedno vpliv ... Manjka mladih. To ne pomeni, da jih ni, toda prireditve po večini obiskujeta srednja in starejša generacija, mladih je manj. In tu vidim velik izziv za prihodnost: nagovoriti jih moramo, da bodo začeli prihajati.«
Velik izziv pa je tudi, dodaja Primož Kokovica, nagovoriti tiste, ki so se v Pliberk in okolico v zadnjih letih preselili iz Slovenije.
»Pogrešam te ljudi, družine, mlade, pogrešam njihovo sodelovanje in vključevanje v kulturno življenje.«
Še več pa v oddaji. Prisluhnite!
877 epizod
Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.
Odmeven prestop senatorke Tatjane Rojc, v akcijskem načrtu hrvaške vlade tokrat tudi Slovenci, novi načrti Državne slovenske samouprave, postkoronsko delovanje K&K centra v Šentjanžu v Rožu in Kulturnega doma Pliberk
Slovenska senatorka Tatjana Rojc je bila prejšnji teden v italijanskih medijih v središču pozornosti. Ob najnovejši vladni krizi je namreč v podporo nekdanjemu premierju Giuseppu Conteju s prestopom iz senatne skupine Demokratske stranke v novo skupino 'odgovornih evropeistov' prispevala odločilni deseti glas za oblikovanje skupine.
Ob dnevu spomina na žrtve holokavsta je v intervjuju za Corriere della Sera pojasnila, da se je spomnila svojega očeta, ki je bil interniran v koncentracijskem taborišču Dachau, ter pisatelja Borisa Pahorja, s katerim je veliko sodelovala in o njem med drugim tudi napisala biografijo.
"Pomislila sem na očeta in na Pahorja in sem si rekla, da je v politiki v tako težkih trenutkih, kot je sedanji, treba biti odgovoren."
Odločitev za prestop je bila vse prej kot lahka, pravi slovenska senatorka, ki je v novo parlamentarno skupino stopila na željo matične Demokratske stranke. Predstavniki leve sredine so z novo skupino ponudili roko politikom, ki se prepoznavajo bolj v strankah sredine, da bi tako zagotovili vladno večino, ki bi podprla ponovni, tretji mandat Giuseppa Conteja. Gre za edino odgovorno rešitev nastale politične krize, meni Tatjana Rojc ‒ vlada je namreč v tem trenutku prepotrebna.
"Tu v Italiji smo imeli 85 tisoč mrtvih. Dolgujemo odgovor ljudem, ki so v stiski, dolgujemo odgovor Evropi, ki je dala na voljo 210 milijard evrov za preureditev države. Zdi se mi, da je bila edina primerna odločitev, da kot prepričana evropeistka in oseba, ki ve, kaj pomeni živeti v okviru te vizije, začasno prestopim v to skupino."
Senatorka Tatjana Rojc sicer ostaja članica Demokratske stranke, priznava pa, da je Conte preveč odločitev sprejemal sam in s tem naredil veliko napako. Na drugi strani pa sta se celotna Evropa in svet znašla v doslej neznanih razmerah, ki zahtevajo hitro ukrepanje, tudi za ceno razprave v parlamentu.
"Upam, da se to ne bo več zgodilo. Smo pred težavnim obdobjem, v katerem bodo državljani čutili potrebo, da jim država stoji ob strani."
Slovenska senatorka je prepričana, da je s prestopom v novo skupino 'odgovornih evropeistov' in podporo Giuseppu Conteju zavarovala tudi interese slovenske narodne skupnosti. Na predčasnih volitvah bi trenutno največ možnosti za zmago imela desnica. Eden izmed razlogov za prestop je tako tudi, da je želela preprečiti vzpon desnice na oblast. To namreč ni liberalna desnica, poudarja.
"Predvsem v odnosu do Slovencev gre za nacionalistično desnico, ki je že glasovala proti amandmajem in popravkom, s katerimi bi ohranili predstavnika več za našo narodno skupnost, ko je šlo za krčenje števila članov parlamenta. Zato si je treba prizadevati, da ostane Demokratska stranka ena izmed glavnih, tako da lahko zagovarjam temeljno pravico Slovencev, da ob pomoči volilnega zakona ali kako drugače ohranijo svoje predstavništvo v Rimu. Drugače to ne bo možno."
In kako prestop senatorke odmeva med Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini? Prisluhnite oddaji!
Hrvaška vlada je konec decembra sprejela akcijski program za manjšine za prihodnja štiri leta. Program je tudi tokrat pokazal, da si manjšine, ki imajo v parlamentu svoje poslance, lahko zagotovijo več projektov. Slovensko narodno skupnost v saboru zastopa poslanka albanske manjšine, ki za preostalih pet manjšin v skupini nima kaj dosti posluha. No, letos imajo Slovenci na Hrvaškem več sreče, saj je na parlamentarnih volitvah v sabor vstopila tudi poslanka slovenskega rodu, Barbara Antolić Vupora, ki je sicer na listi Socialdemokratske stranke. V akcijski program za manjšine pa ji je uspelo uvrstiti tudi dolgoletno željo slovenske manjšine v Zagrebu, da si zagotovi lastne prostore.
Prvi akcijski načrt je bil sprejet sredi poletja leta 2017, je pojasnil predsednik Slovenskega doma Zagreb Darko Šonc v pogovoru s Tanjo Borčić Bernard. Slovenci takrat v načrt niso bili vključeni in vsi, ki so bili vpeti v manjšinsko dogajanje, so se, ko so se vrnili z dopusta, čudili, da je vlada sprejela tako pomemben dokument sredi poletja. Za opozorila Darka Šonca, člana sveta za narodne manjšine, se pred štirimi leti niso zmenili. Obljubili pa so, da bodo v prihodnji načrt vključili tudi slovensko narodno skupnost.
Novi akcijski načrt hrvaške vlade za narodne manjšine za obdobje od 2021 do 2024 je bil sprejet 30. decembra leta 2020.
"Izvedel sem, da se to pripravlja. Poklical sem poslanko sabora Barbaro Antolić Vupora in jo prosil, naj kaj stori. In je."
Dokument ne prinaša bistvenih novosti za manjšine, saj so narodne skupnosti razcepljene. Na eni strani so manjšine, ki imajo svoje poslance v saboru, na drugi pa so poslanci, ki zastopajo več manjšin.
"O teh je zapisano, da si bo hrvaška vlada prizadevala za ohranitev zagotovljenih pravic. Manjšine, ki imajo svoje poslance, pa so dobile konkretnejša zagotovila. Potrjuje se, da lahko Slovence v saboru zastopa samo Slovenec."
V novem akcijskem načrtu pa je konkretno omenjen Slovenski dom Zagreb, in sicer glede iskanja rešitev za njegove prostore. Možnosti je več: zgraditev novih prostorov, odkup zdajšnjih ali prenos lastništva na društvo, ki ga zahteva Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom.
"Preverjali smo na ministrstvih, pristojnih za gradbeništvo in nepremičnine. To je bilo lobiranje, bi lahko rekli. Nato pa smo postavili zahtevo, da se nam omogoči odkup ali pa nam prostore podarijo. Zakaj pa ne, vlada ima to možnost."
Slovenski dom Zagreb je v sedanjih prostorih že od leta 1953 in vanje so, pravi predsednik Darko Šonc, veliko vložili. Lokacija sredi mesta je odlična, saj je dostopna tudi starejšim članom, polega tega pa si je društvo ustvarilo ugled.
"Če bi prostore dobili v last, bi imeli do njih drugačen odnos."
Lanski spomladanski potres je prizadel tudi prostore Slovenskega doma, novi potresni sunki pa škodo še povečujejo. Njihova vizija je, da bi prostor postal slovensko središče in stičišče, v katerem bi se dogajalo vse, kar je povezano s slovenstvom, hkrati pa bi povezoval Slovence z večinskim hrvaškim prebivalstvom, pravi Darko Šonc. Denarja za odkup sami nimajo, računajo pa na pomoč Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.
Epidemija še vedno zelo vpliva tudi na življenje v Porabju, saj je bilo v zadnjem obdobju več okuženih kot lansko pomlad. Osnovnošolci na Madžarskem še vedno obiskujejo šolo, pouk na daljavo imajo občasno le na šolah, na katerih se pojavijo okužbe. Tako je bilo zadnja dva tedna tudi na dvojezični osnovni šoli Jožefa Košiča na Gornjem Seniku.
Da je epidemija korenito spremenila življenje ljudi, veliko bolj kot lani spomladi, v pogovoru s Silvo Eöry opaža tudi predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec.
»V Porabju se je svet ustavil. Vse je zaprto. Trgovine so sicer odprte, toda življenje se je spremenilo. Ostali smo brez vsega, brez kulturnih prireditev, ki smo jih načrtovali. Še huje je kot lani. Vsaka porabska vas ima večje število okuženih. Ljudje se bojijo, šele zdaj vidijo, kako huda je ta bolezen. Rešitev prinašajo cepiva.«
Zaradi epidemije je zastal tudi razvojni program slovenskega Porabja, namesto štirih imajo zdaj tri večje projekte: obnovo strehe na uradu na Dolnjem Seniku, pokrit prireditveni prostor na Verici ter največji projekt ‒ turistične apartmaje v Andovcih.
Turistično in kulturno društvo v Andovcih je najprej nameravalo zgraditi samo skedenj, toda načrti so se pozneje spremenili.
»Imeli so srečo. Vsako leto je treba porabiti 240 milijonov forintov in ker so priprave zaradi epidemije zastale, je denar ostal. Imeli so samo dva meseca časa, da se denar porabi, zato so razširili projekt v Andovcih.«
Zdaj v Andovcih gradijo štiri apartmaje, butično kampiranje oz. glamping, prostor za klasično kampiranje ter seveda skedenj. Spomladi naj bi objavili razpis za mala podjetja in kmete, napoveduje Karel Holec, predsednik ene izmed dveh krovnih organizacij porabskih Slovencev.
»Menim, da morajo denar dobiti vsi, ki želijo kaj kupiti, delati ali graditi. Če je gospodarski razvojni program, naj denar dobi čim več ljudi.«
Državna slovenska samouprava je že za lani načrtovala srečanje vseh porabskih Slovencev, vendar so ga morali odpovedati. Letos ga spet načrtujejo v začetku junija, prav tako tudi tabor.
Velik izziv ne le za letos, temveč za prihodnje desetletje, bo popis prebivalstva, ki naj bi se začel maja. Kot pravi Karel Holec, morajo za to intenzivno delati.
»Poiskati moramo vse Slovence, ki živijo na Madžarskem. Pred desetimi leti nas je bilo uradno 2.800, sam mislim ‒ vem ‒ da nas je vsaj 4 ali 5 tisoč.«
Rojake bodo nagovarjali s prospekti, načrtujejo pa tudi krajši film.
»Malo hočemo vplivati na njihovo srce, da ne pozabijo svojih korenin.«
V Šentjanžu v Rožu domače društvo že več kot 110 let skrbi za slovensko kulturno delovanje. Središče tega delovanja je zadnja leta v K in K centru, v katerem imajo na podstrešju urejeno dvorano. V njej so po navadi vse leto prirejali različne gledališke predstave in koncerte, ker pa zdaj časi niso običajni, dvorana in drugi prostori samevajo, izzivi pa so še večji. Tega se zaveda tudi Julia Schellander-Obid, prevajalka, ki je maja lani prevzela vodenje centra. Največ težav trenutno prinaša negotovost, pravi.
»Največji izziv je nejasnost, nič ne moreš načrtovati. Po navadi na začetku leta pripraviš načrt, kaj boš delal. Zaradi virusa pa zdaj to ni mogoče. Imamo stalnice, to je naš gledališki abonma za odrasle, pa abonma za otroke Kakajček, za oba je treba načrtovati precej vnaprej, zdaj pa se ne da.«
Lani je gledališki abonma za odrasle, ki se začne oktobra, skoraj v celoti odpadel, imeli so le eno predstavo. Dodatna težava je, da gre za gostovanja slovenskih gledaliških hiš.
Tako kot druge kulturne ustvarjalce tudi Julio Schellander-Obid skrbi, kako bo z občinstvom po koncu pandemije. O tem je kar precej razmišljala, pravi, vendar so lanske izkušnje spodbudne.
»Videla sem, da so se ljudje lani, potem ko smo spomladi in poleti imeli nekaj časa zaprto in ni bilo prireditev, zelo veselili, da so lahko spet prišli. Mogoče bodo manj prihajali tisti, ki sodijo v rizične skupine. Na drugi strani pa opažam pri občinstvu veliko željo, da bi spet kaj priredili. Pogosto slišim ljudi, ki nas prosijo, naj kaj organiziramo, in pravijo: 'Tako se že veselimo.' Upam, da bomo spet lahko privabili veliko ljudi.«
Julia Schellander-Obid je s centrom K in K redno sodelovala že vrsto let, od otroštva, pa vendar, priznava, odločitev za vodenje te ustanove ni bila lahka.
»Ko so me vprašali, ali bi prevzela, sem malo oklevala. Potem pa sem pomislila na svoje delo, ki je bilo že nekaj časa usmerjeno prav v prevajanje besedil s področja kulture, umetnosti. Rekla sem: prav, skočila v hladno vodo in poskusila. Moram reči, da izkušenj s tega področja nisem imela veliko. Zdaj pa to zelo rada delam.«
Novo delo veseli tudi Primoža Kokovico, ki je novembra lani prevzel vodenje Kulturnega doma Pliberk, še enega središča koroških Slovencev; ne le kulturnega, temveč tudi fizkulturnega.
Letos bo minilo 25 let od postavitve temeljnega kamna za kulturni dom. Tri leta pozneje, leta 1999, je bila v njem že prva prireditev. Kulturni dom je v dobrih dveh desetletjih postal ena najbolj prepoznavnih in najpomembnejših slovenskih ustanov.
Trenutno tam opravljajo vzdrževalna dela, skladno z omejitvami deluje tudi glasbena šola, ki ima prostore v njem. Te dni se snema osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bo na ogled na spletu, marca bodo posneli tudi koncert Koroška poje, pojasnjuje Primož Kokovica. Iz Litije ga je v Libuče, pod goro kralja Matjaža, pripeljala ljubezen.
»Imel sem veliko srečo, da sem našel delovno mesto, ki mi je zelo pisano na kožo: kultura, pevska dejavnost, prepletanje kulturnega delovanja na avstrijskem Koroškem in v Sloveniji.«
Poslovodja Kulturnega doma Pliberk namreč poje v dveh zborih, na avstrijskem Koroškem ter v Litiji. Njegov pogled na koroške Slovence se, odkar živi z njimi, ni bistveno spremenil. Opaža pa veliko navezanost na preteklost.
»Predvsem na kulturno-jezikovnem področju ima preteklost še vedno vpliv ... Manjka mladih. To ne pomeni, da jih ni, toda prireditve po večini obiskujeta srednja in starejša generacija, mladih je manj. In tu vidim velik izziv za prihodnost: nagovoriti jih moramo, da bodo začeli prihajati.«
Velik izziv pa je tudi, dodaja Primož Kokovica, nagovoriti tiste, ki so se v Pliberk in okolico v zadnjih letih preselili iz Slovenije.
»Pogrešam te ljudi, družine, mlade, pogrešam njihovo sodelovanje in vključevanje v kulturno življenje.«
Še več pa v oddaji. Prisluhnite!
Cepljenje je za konec pandemije, kot zdaj kaže, za družbo najvarnejša in najenostavnejša pot, pravi Olga Voglauer, poslanka Zelenih v avstrijskem državnem zboru, kjer ima obvezno cepljenje široko politično podporo. Furlanija – Julijska krajina je spomeniku bazoviškim junakom dodelila status kulturnega pomena. Kaj to dejansko pomeni in kakšni bodo naslednji koraki? Zgodovinar Milan Pahor, predsednik odbora za proslavo bazoviških junakov, je zadovoljen, da so dozoreli časi za takšno odločitev. Egon in Metka sta lika, s katerima karikaturist Bojan Grlica komentira aktualno dogajanje v glasilih Slovencev na Reki in navdiha mu nikoli ne zmanjka. Televizijski oddaji Rojaki pa nikoli ne manjka gostov, ugotavlja urednik Dušan Tomažič.
Slovence na Madžarskem letos med drugim čaka popis prebivalstva. Predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec je optimističen, da jih bo več, kot jih je bilo pred 10 leti. Na Hrvaškem so popis prebivalstva izpeljali lani. Predstavnica slovenske manjšine v Varaždinski županiji Barbara Antolić Vupora, poslanka v saboru, je prepričana, da navodila za pripadnike manjšin niso bila dovolj jasna. Mešani pevski zbor Danica letos praznuje 110-letnico delovanja. Tradicionalni novoletni koncert so že drugo leto zapored morali pripraviti na spletu. Knjiga v pokušino pa je naslov podkasta, v katerem Gabriel Milič predstavlja novosti Založništva tržaškega tiska. Študent humanistike v Trstu je prepričan, da se Slovencem v Italiji ni bati za prihodnost.
Med najpomembnejše izzive vsekakor sodi izobraževanje v maternem jeziku od vrtca naprej. To velja tudi za Slovence na Hrvaškem. Predsednica njihove krovne organizacije - Zveze slovenskih društev - Barbara Riman pa si želi več posluha matične države in njeno pomoč pri krepiti položaja slovenske manjšine na Hrvaškem. Kaj ponuditi rojakom in vsem ostalim v Narodnem domu v središču Trsta? Uskladitev različnih pričakovanj bo eden pomembnejših izzivov, ugotavljata predsednika krovnih organizacij Slovencev v Italiji Ksenija Dobrila in Walter Bandelj. V oddaji gostimo tudi zagovornico Slovencev v madžarskem parlamentu Eriko Köleš Kiss. Ker delo še ni končano in ima še dovolj energije, se bo na letošnjih parlamentarnih volitvah vnovič potegovala za ta mandat. Predsedujoča sosvetu slovenske narodne skupnosti pri uradu avstrijskega zveznega kanclerja Suzana Weitlaner pa si želi več srečanj s pristojnimi ministri, predvsem z ministrom za izobraževanje. Razlog je prav jezik.
Oktet Suha z avstrijske Koroške je imel v 40 letih delovanja več kot 1500 nastopov na vseh kontinentih sveta. Izdali so 12 albumov, ob jubileju pa tudi knjigo z naslovom Kam še, kam? Skozi glasbeno zgodovino ene najbolj znanih koroških slovenskih vokalnih zasedb se sprehajamo v tokratni oddaji; od neuradne himne N'mau čez izaro, priredb znanih domačih in tujih skladb, uglasbljene poezije do venčka koroških ob spremljavi tamburaške skupine Tamika.
Utrjevanje skupnega slovenskega gospodarskega prostora in pritegnitev mladih. To sta strateški usmeriti Slovenskega deželnega gospodarskega združenja iz Trsta, ki je za svoje 75-letno delovanje dobilo državno odlikovanje – medaljo za zasluge. Odpravimo se v Kanalsko dolino, kjer zelo pogrešajo druženje, kulturne prireditve in pevske nastope. V Celovcu so predstavili 15. številko literarne revije Rastje in ugotovili, da je za koroškimi slovenskimi literati zelo uspešno leto. Porabski slovenski upokojenci si ob 25-letnici delovanja želijo več mlajših članov. Z reškim fotografom Istogom Žoržem pa se pogovarjamo o očetu, prav tako poklicnem fotografu, sinu, vizualnem umetniku, njihovi skupni razstavi fotografij in društvu Bazovica.
Bo stalna konferenca vodij sosvetov avstrijskih narodnih skupnosti okrepila njihovo moč, ali bodo problemi koroških Slovencev potisnjeni v ozadje? Mnenja krovnih organizacij so deljena. Cilj, zagotoviti kakovostno dvojezično izobrazbo od najzgodnejših let naprej, ostaja skupen vsem. V Furlaniji – Julijski krajini so se poklonili peterici openskih junakov, zavednih rojakov, ki so jih ustrelili pred 80 leti na strelišču na Opčinah pri Trstu. Tišina za oči je naslov knjige pisatelja, scenarista in novinarja Branka Šömna, s katero so v Slovenskem domu Zagreb obeležili svetovni dan človekovih pravic. Ustavimo se pri Slovencih v Umagu, ki letos praznujejo 10-letnico delovanja. Z županjo Sakalovcev Valerijo Rogan se pogovarjamo o njihovi najnovejši pridobitvi - Etični hiši. Kaj se bo dogajalo v njej? Prisluhnite!
Avstrija je korenito reformirala svojo finančno upravo. Kako pa je s plačili davkov in spodbudami v času pandemije? Razmišljajo morda o znižanju davkov? Ne. Vodilo davčne zakonodaje je, da kdor več ima, naj tudi več da, pojasnjuje dr. Marian Wakounig, regionalni direktor avstrijske davčne uprave. Ustavimo se v Rimu, kjer so Slovenci te dni zelo dejavni, in zavijemo v zasneženo Kanalsko dolino, kjer ohranjajo tradicijo miklavževanja. Mešani pevski zbor slovenskega društva Triglav iz Splita je s koncertom praznoval 25-letnico delovanja. Še bolj slovesno bo prihodnje leto ob 30.obletnici ustanovitve društva, pravi predsednik Cveto Šušmelj. V Porabju pa si skupaj z rojaki ogledamo dokumentarni film Med Muro in Rabo, ki pripoveduje o njihovi preteklosti in sedanjosti.
Kulturni dom v Gorici je slovesno s koncertom in v znamenju sožitja zaključil praznovanja ob 40-letnici delovanja. Oktet Suha, ki je moral preložiti slavnostni koncert ob svoji 40-letnici, verjame, da bo prihodnje leto praznovanje še lepše. Ob še enem spletnem knjižnem sejmu nas zanima, kako so z njim zadovoljne tržaške slovenske založbe. Čestitamo porabski Slovenki Veri Gašpar, dobitnici Maroltove listine - priznanja za folklorne dejavnosti. Eduard Hemar, hrvaški slovenski raziskovalec zgodovine športa, pa pove več o Športnem biografskem leksikonu Primorsko-goranske županije.
Ali si lahko prosekar, vino pridelano na Proseku, ki je ime dalo znanemu italijanskemu vinu prosecco, končno obeta večjo zaščito in vlaganja v območje tržaškega Krasa? O tem s tajnikom Kmečke zveze iz Trsta Erikom Mastnom. Gostimo mlade, ki želijo Barkovljam vliti novih moči, zato so ustavili mladinski krožek. Profesor iz Varaždina Miroslav Gradečak pripoveduje, kako je ped desetim leti prvi začel poučevati slovenski jezik na eni od hrvaških gimnazij. Koroški slovenski baritonist Gabriel Lipuš se je Josipu Ipavcu poklonil s trojno zgoščenko, na kateri je zbral vse skladateljeve samospeve. Ustavimo se tudi v Monoštru, kjer so v Slovenskem domu na ogled dela, nastala na jubilejni 20. mednarodni likovni koloniji. Kako pa kaže galeriji? Idej, kaj vse bi lahko bilo v njej, ne manjka.
Kako je z zaščito slovenske jezikovne manjšine v Italiji in katere so najbolj pereče pomanjkljivosti? Je odgovor na mačehovski odnos Furlanije - Julijske krajine priprava nove jezikovne politike? Skupnost južnokoroških kmetov in kmetic je na nedavnih volitvah v koroško kmetijsko zbornico vnovič osvojila štiri mandate in postala tretja najmočnejša frakcija. Gre za zgodovinski uspeh, je zadovoljen nosilec liste Marjan Čik. V Porabju se pridružimo udeležencem zadnjega letošnjega srečanja mreže MAJ – Mladi Alpe Jadran, namenjeno filmskemu ustvarjanju. Dramski igralec Tilen Kožamelj pa pripoveduje o učenju s pomočjo lutk, življenju in delu na Reki ter sodelovanju s tam živečo slovensko narodno skupnostjo.
Spremembe se ne zgodijo čez noč, kar dobro ve koroška Slovenka Tatjana Feinig, predsednica Volilne skupnosti in pobudnica za postavitev dvojezičnih krajevnih tabel za Sveče in Mače. Zadovoljna je, da table zdaj vendarle stojijo. Mladi slovenski športniki v Furlaniji – Julijski krajini občasno spet slišijo žaljivke na račun svoje narodne pripadnosti. Nacionalizmi in nestrpnost so širši evropski problem, je prepričan Igor Tomasetig, tajnik Zveze slovenskih športnih društev v Italiji (ZSŠDI). Zveza je v svoje počitniške dejavnosti letos vključila 1300 mladih, ki plačujejo največji davek pandemije, opozarja predsednik Ivan Peterlin. Nova višja svetovalka za šolstvo Slovencev na Madžarskem Valentina Novak verjame, da bi lahko znanje slovenskega jezika v Porabju izboljšali s spremembo učnih načrtov. Vsi pa v teh časih potrebujemo kulturo in umetnost. To velja tudi za najmlajše, opozarja Magdalena Lupi Alvir, ravnateljica lutkovnega gledališča na Reki, kjer te dni poteka 26. mednarodni festival lutkovnih gledališč.
Kaj lahko pričakujejo trije Slovenci, izvoljeni v novi tržaški mestni svet? Obeti niso najboljši. Še več, razmere so skrb zbujajoče. Prešerni smo in Prešernovi smo, so ponosni rojaki v Zagrebu ob odkritju prvega spomenika Francetu Prešernu v hrvaški prestolnici. Gostimo Avguština Brumnika, ki že 30 let predseduje Slovenski prosvetni zvezi iz Celovca. Upokojeni sodnik je kar sam obesil dvojezično tablo na sodišču v Železni Kapli. V Porabju pa se učimo peči kruh v krušni peči in obiščemo kmeta, ki svoje pridelke prodaja tudi na slovenski vzorčni kmetiji.
Ustvarjalnost koroških Slovencev je te dni vnovič na ogled v Ljubljani, na 19. koroških kulturnih dnevih. Druženje mreže MAJ - Mladi Alpe Jadran na Reki. O živahni zborovski dejavnosti na Goriškem s predsednico Kulturnega centra Lojze Bratuž Franko Žgavec, z udeleženci gastronomske delavnice na porabski domačiji v Andovcih pa o jedeh, ki so nekoč nastajale v babičini kuhinji.
Slovenci v Furlaniji – Julijski krajini so le še korak od dejanskega lastništva Narodnega doma v središču Trsta. Poklon padlim vojakom za mejo med Slovenijo in Avstrijo v letih 1918 in 1919 s skupno spominsko tablo v Velikovcu. Zgodovinski dan za slovensko narodno skupnost na Reki. V eni od tamkajšnjih gimnazij se je začel pouk slovenskega jezika. Kako pa je s poukom slovenščine v Porabju? Vloga učiteljev je zelo pomembna, so ugotavljali udeleženci Slovenskega slavističnega kongresa.
Kako naj si Slovenci v Italiji zagotovijo predstavnika v rimskem parlamentu? Je rešitev pobuda senatorke Tatjane Rojc za spremembo italijanske ustave? Kljub zapletenemu in dolgotrajnemu postopku optimizma ne manjka. Optimistične izjave tudi po zasedanju skupnega odbora Slovenija-Koroška. Tiho izginjanje koroških Slovencev z nagrobnih spomenikov je kronologija pritiskov na njih. Kako pa je z javno podobo slovenskega Porabja? Gostimo etnologinjo in slavistko Marijo Kozar Mukič in novinarja Dušana Mukiča, ki sta svoje delo dobila priznanje Slovenskega slavističnega kongresa, in se veselimo začetka pouka slovenščine na reški gimnaziji.
Slovenska manjšina na Hrvaškem, v obmejnem delu avtohtona, je še kako dejavna. Predsednica krovne Zveze slovenskih društev na Hrvaškem Barbara Riman pa si med drugim želi, da bi slovenska politika poenotila svoja stališča in pripravila strategijo razvoja slovenske narodne skupnosti v vseh štirih sosednjih državah. V Celovcu obiščemo dvojezično ljudsko šolo 24, ki letos praznuje 30-letnico delovanja. Začetki so bili zelo težki, nadaljevanje pa je več kot uspešno. Kakšno je med mladimi rojaki v Furlaniji – Julijski krajini zanimanje za izobraževanje sedanjih in bodočih voditeljev, pojasnjujeta Neža Kravos in Barbara Ferluga iz Društva mladih Slovencev v Italiji. Na Gornjem Seniku pa se pridružimo porabskim Slovencem na njihovem tradicionalnem srečanju.
Šolsko leto se je v Furlaniji – Julijski krajini začelo v mejah nove »normalnosti« z maskami v šolah in obveznimi PCT pogoji za zaposlene in obiskovalce. Podobno je tudi na avstrijskem Koroškem, kjer se učenci in učitelji testirajo trikrat tedensko. Kako so se soočili s spremenjeno realnostjo učitelji, kako učenci in njihovi starši? Porabski rojaki bodo za spodbujanje gospodarskega razvoja dobili iz slovenskega proračuna 2,1 milijona evrov. Kdaj lahko podobno pomoč pričakujejo Slovenci v drugih sosednjih državah na primer na Hrvaškem? Ustavimo se v Labinu, kjer so tam živeči rojaki pred 15 leti ustanovili svoje društvo. Epidemične razmere so jim letos že drugič preprečile praznovanje jubileja. Kaj pa pričakujejo od popisa prebivalstva? Prisluhnite!
Na avstrijskem Koroškem se pridružimo pohodnikom Po poteh Johana, Gašperja in Lenarta v njihov spomin in v poklon domačijam, ki so podpirale odpor proti nacizmu, in si ob tem ogledamo projekt Tanje Prušnik Utopia gnp2. Učenci se vračajo v šolske klopi. Kakšno je zanimanje za pouk slovenščine med učenci in dijaki na Hrvaškem? Slovenci iz Furlanije – Julijske krajine vabijo na Slofest, festival svoje ustvarjalnosti, z Veselimi pajdaši pa praznujemo 20 letnico delovanja.
Začenja se novo šolsko leto. Kakšno je med mladimi rojaki v Porabju zanimanje za pouk slovenskega jezika, preverjamo na obeh dvojezičnih osnovnih šolah. Na Hrvaškem se pridružimo udeležencem vseslovenskega srečanja. Kaj pomeni manjšini zajamčeno zastopstvo, pojasnjujejo razpravljavci okrogle mize na letošnji Dragi. Kaj se dogaja s še vedno zadružno Posojilnico Bank, sprašujemo Rudija Vouka, predsednika društva slovenskih zadružnikov na avstrijskem Koroškem. Odvetnica Marija Škof pa opozori na nekaj ključnih novosti avstrijske zakonodaje za preprečevanje socialnega in plačilnega dumpinga, pomembne za tja napotene delavce.
Rojaki so v tem pristaniškem mestu pustili številne sledi. Gostimo nekdanjega predsednika društva Bazovica Vitomirja Vitaza. Ogledamo si zapuščino poslovneža, ladjarja, mecena in politika Josipa Gorupa, lastnika številnih znanih reških stavb. Sprehodimo se po ulicah, ki nosijo imena Slovencev ter se ustavimo v Hrvaškem narodnem gledališču Ivana Plemenitega Zajca, v katerem so delovali številni rojaki.
Neveljaven email naslov