Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Težki časi zahtevajo odgovorne politike

01.02.2021


Odmeven prestop senatorke Tatjane Rojc, v akcijskem načrtu hrvaške vlade tokrat tudi Slovenci, novi načrti Državne slovenske samouprave, postkoronsko delovanje K&K centra v Šentjanžu v Rožu in Kulturnega doma Pliberk

Slovenska senatorka Tatjana Rojc je bila prejšnji teden v italijanskih medijih v središču pozornosti. Ob najnovejši vladni krizi je namreč v podporo nekdanjemu premierju Giuseppu Conteju s prestopom iz senatne skupine Demokratske stranke v novo skupino 'odgovornih evropeistov' prispevala odločilni deseti glas za oblikovanje skupine.

Ob dnevu spomina na žrtve holokavsta je v intervjuju za Corriere della Sera pojasnila, da se je spomnila svojega očeta, ki je bil interniran v koncentracijskem taborišču Dachau, ter pisatelja Borisa Pahorja, s katerim je veliko sodelovala in o njem med drugim tudi napisala biografijo.

"Pomislila sem na očeta in na Pahorja in sem si rekla, da je v politiki v tako težkih trenutkih, kot je sedanji, treba biti odgovoren."

Odločitev za prestop je bila vse prej kot lahka, pravi slovenska senatorka, ki je v novo parlamentarno skupino stopila na željo matične Demokratske stranke. Predstavniki leve sredine so z novo skupino ponudili roko politikom, ki se prepoznavajo bolj v strankah sredine, da bi tako zagotovili vladno večino, ki bi podprla ponovni, tretji mandat Giuseppa Conteja. Gre za edino odgovorno rešitev nastale politične krize, meni Tatjana Rojc ‒ vlada je namreč v tem trenutku prepotrebna.

"Tu v Italiji smo imeli 85 tisoč mrtvih. Dolgujemo odgovor ljudem, ki so v stiski, dolgujemo odgovor Evropi, ki je dala na voljo 210 milijard evrov za preureditev države. Zdi se mi, da je bila edina primerna odločitev, da kot prepričana evropeistka in oseba, ki ve, kaj pomeni živeti v okviru te vizije, začasno prestopim v to skupino."

Senatorka Tatjana Rojc sicer ostaja članica Demokratske stranke, priznava pa, da je Conte preveč odločitev sprejemal sam in s tem naredil veliko napako. Na drugi strani pa sta se celotna Evropa in svet znašla v doslej neznanih razmerah, ki zahtevajo hitro ukrepanje, tudi za ceno razprave v parlamentu.

"Upam, da se to ne bo več zgodilo. Smo pred težavnim obdobjem, v katerem bodo državljani čutili potrebo, da jim država stoji ob strani."

Slovenska senatorka je prepričana, da je s prestopom v novo  skupino 'odgovornih evropeistov' in podporo Giuseppu Conteju zavarovala tudi interese slovenske narodne skupnosti. Na predčasnih volitvah bi trenutno največ možnosti za zmago imela desnica. Eden izmed razlogov za prestop je tako tudi, da je želela preprečiti vzpon desnice na oblast. To namreč ni liberalna desnica, poudarja.

"Predvsem v odnosu do Slovencev gre za nacionalistično desnico, ki je že glasovala proti amandmajem in popravkom, s katerimi bi ohranili predstavnika več za našo narodno skupnost, ko je šlo za krčenje števila članov parlamenta. Zato si je treba prizadevati, da ostane Demokratska stranka ena izmed glavnih, tako da lahko zagovarjam temeljno pravico Slovencev, da ob pomoči volilnega zakona ali kako drugače ohranijo svoje predstavništvo v Rimu. Drugače to ne bo možno."

In kako prestop senatorke odmeva med Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini? Prisluhnite oddaji!

'Slovence v hrvaškem saboru lahko zastopa samo Slovenec'

Hrvaška vlada je konec decembra sprejela akcijski program za manjšine za prihodnja štiri leta. Program je tudi tokrat pokazal, da si manjšine, ki imajo v parlamentu svoje poslance, lahko zagotovijo več projektov. Slovensko narodno skupnost v saboru zastopa poslanka albanske manjšine, ki za preostalih pet manjšin v skupini nima kaj dosti posluha. No, letos imajo Slovenci na Hrvaškem več sreče, saj je na parlamentarnih volitvah v sabor vstopila tudi poslanka slovenskega rodu, Barbara Antolić Vupora, ki je sicer na listi Socialdemokratske stranke. V akcijski program za manjšine pa ji je uspelo uvrstiti tudi dolgoletno željo slovenske manjšine v Zagrebu, da si zagotovi lastne prostore.

Prvi akcijski načrt je bil sprejet sredi poletja leta 2017, je pojasnil predsednik Slovenskega doma Zagreb Darko Šonc v pogovoru s Tanjo Borčić Bernard. Slovenci takrat v načrt niso bili vključeni in vsi, ki so bili vpeti v manjšinsko dogajanje, so se, ko so se vrnili z dopusta, čudili, da je vlada sprejela tako pomemben dokument sredi poletja. Za opozorila Darka Šonca, člana sveta za narodne manjšine, se pred štirimi leti niso zmenili. Obljubili pa so, da bodo v prihodnji načrt vključili tudi slovensko narodno skupnost.

Novi akcijski načrt hrvaške vlade za narodne manjšine za obdobje od 2021 do 2024 je bil sprejet 30. decembra leta 2020.

"Izvedel sem, da se to pripravlja. Poklical sem poslanko sabora Barbaro Antolić Vupora in jo prosil, naj kaj stori. In je."

Dokument ne prinaša bistvenih novosti za manjšine, saj so narodne skupnosti razcepljene. Na eni strani so manjšine, ki imajo svoje poslance v saboru, na drugi pa so poslanci, ki zastopajo več manjšin.

"O teh je zapisano, da si bo hrvaška vlada prizadevala za ohranitev zagotovljenih pravic. Manjšine, ki imajo svoje poslance, pa so dobile konkretnejša zagotovila. Potrjuje se, da lahko Slovence v saboru zastopa samo Slovenec."

V novem akcijskem načrtu pa je konkretno omenjen Slovenski dom Zagreb, in sicer glede iskanja rešitev za njegove prostore. Možnosti je več: zgraditev novih prostorov, odkup zdajšnjih ali prenos lastništva na društvo, ki ga zahteva Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom.

"Preverjali smo na ministrstvih, pristojnih za gradbeništvo in nepremičnine. To je bilo lobiranje, bi lahko rekli. Nato pa smo postavili zahtevo, da se nam  omogoči odkup ali pa nam prostore podarijo. Zakaj pa ne, vlada ima to možnost."

Slovenski dom Zagreb je v sedanjih prostorih že od leta 1953 in vanje so, pravi predsednik Darko Šonc, veliko vložili. Lokacija sredi mesta je odlična, saj je dostopna tudi starejšim članom, polega tega pa si je društvo ustvarilo ugled.

"Če bi prostore dobili v last, bi imeli do njih drugačen odnos."

Lanski spomladanski potres je prizadel tudi prostore Slovenskega doma, novi potresni sunki pa škodo še povečujejo. Njihova vizija je, da bi prostor postal slovensko središče in stičišče, v katerem bi se dogajalo vse, kar je povezano s slovenstvom, hkrati pa bi povezoval Slovence z večinskim hrvaškim prebivalstvom, pravi Darko Šonc. Denarja za odkup sami nimajo, računajo pa na pomoč Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Popis prebivalstva letos zagotovo največji izziv

Epidemija še vedno zelo vpliva tudi na življenje v Porabju, saj je bilo v zadnjem obdobju več okuženih kot lansko pomlad. Osnovnošolci na Madžarskem še vedno obiskujejo šolo, pouk na daljavo imajo občasno le na šolah, na katerih se pojavijo okužbe. Tako je bilo zadnja dva tedna tudi na dvojezični osnovni šoli Jožefa Košiča na Gornjem Seniku.

Da je epidemija korenito spremenila življenje ljudi, veliko bolj kot lani spomladi, v pogovoru s Silvo Eöry opaža tudi predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec.

»V Porabju se je svet ustavil. Vse je zaprto. Trgovine so sicer odprte, toda življenje se je spremenilo. Ostali smo brez vsega, brez kulturnih prireditev, ki smo jih načrtovali. Še huje je kot lani. Vsaka porabska vas ima večje število okuženih. Ljudje se bojijo, šele zdaj vidijo, kako huda je ta bolezen. Rešitev prinašajo cepiva.«

Zaradi epidemije je zastal tudi razvojni program slovenskega Porabja, namesto štirih imajo zdaj tri večje projekte: obnovo strehe na uradu na Dolnjem Seniku, pokrit prireditveni prostor na Verici ter največji projekt ‒ turistične apartmaje v Andovcih.

Turistično in kulturno društvo v Andovcih je najprej nameravalo zgraditi samo skedenj, toda načrti so se pozneje spremenili.

»Imeli so srečo. Vsako leto je treba porabiti 240 milijonov forintov in ker so priprave zaradi epidemije zastale, je denar ostal. Imeli so samo dva meseca časa, da se denar porabi, zato so razširili projekt v Andovcih.«

Zdaj v Andovcih gradijo štiri apartmaje, butično kampiranje oz. glamping, prostor za klasično kampiranje ter seveda skedenj. Spomladi naj bi objavili razpis za mala podjetja in kmete, napoveduje Karel Holec, predsednik ene izmed dveh krovnih organizacij porabskih Slovencev.

»Menim, da morajo denar dobiti vsi, ki želijo kaj kupiti, delati ali graditi. Če je gospodarski razvojni program, naj denar dobi čim več ljudi.«

Državna slovenska samouprava je že za lani načrtovala srečanje vseh porabskih Slovencev, vendar so ga morali odpovedati. Letos ga spet načrtujejo v začetku junija, prav tako tudi tabor.

Velik izziv ne le za letos, temveč za prihodnje desetletje, bo popis prebivalstva, ki naj bi se začel maja. Kot pravi Karel Holec, morajo za to intenzivno delati.

»Poiskati moramo vse Slovence, ki živijo na Madžarskem. Pred desetimi leti nas je bilo uradno 2.800, sam mislim ‒ vem ‒ da nas je vsaj 4 ali 5 tisoč.«

Rojake bodo nagovarjali s prospekti, načrtujejo pa tudi krajši film.

»Malo hočemo vplivati na njihovo srce, da ne pozabijo svojih korenin.«

Nove moči za zagon kulturnega življenja

V Šentjanžu v Rožu domače društvo že več kot 110 let skrbi za slovensko kulturno delovanje. Središče tega delovanja je zadnja leta v K in K centru, v katerem imajo na podstrešju urejeno dvorano. V njej so po navadi vse leto prirejali različne gledališke predstave in koncerte, ker pa zdaj časi niso običajni, dvorana in drugi prostori samevajo, izzivi pa so še večji. Tega se zaveda tudi Julia Schellander-Obid, prevajalka, ki je maja lani prevzela vodenje centra. Največ težav trenutno prinaša negotovost, pravi.

»Največji izziv je nejasnost, nič ne moreš načrtovati. Po navadi na začetku leta pripraviš načrt, kaj boš delal. Zaradi virusa pa zdaj to ni mogoče. Imamo stalnice, to je naš gledališki abonma za odrasle, pa abonma za otroke Kakajček, za oba je treba načrtovati precej vnaprej, zdaj pa se ne da.«

Lani je gledališki abonma za odrasle, ki se začne oktobra, skoraj v celoti odpadel, imeli so le eno predstavo. Dodatna težava je, da gre za gostovanja slovenskih gledaliških hiš.

Tako kot druge kulturne ustvarjalce tudi Julio Schellander-Obid skrbi, kako bo z občinstvom po koncu pandemije. O tem je kar precej razmišljala, pravi, vendar so lanske izkušnje spodbudne.

»Videla sem, da so se ljudje lani, potem ko smo spomladi in poleti imeli nekaj časa zaprto in ni bilo prireditev, zelo veselili, da so lahko spet prišli. Mogoče bodo manj prihajali tisti, ki sodijo v rizične skupine. Na drugi strani pa opažam pri občinstvu veliko željo, da bi spet kaj priredili. Pogosto slišim ljudi, ki nas prosijo, naj kaj organiziramo, in pravijo: 'Tako se že veselimo.' Upam, da bomo spet lahko privabili veliko ljudi.«

Julia Schellander-Obid je s centrom K in K redno sodelovala že vrsto let, od otroštva, pa vendar, priznava, odločitev za vodenje te ustanove ni bila lahka.

»Ko so me vprašali, ali bi prevzela, sem malo oklevala. Potem pa sem pomislila na svoje delo, ki je bilo že nekaj časa usmerjeno prav v prevajanje besedil s področja kulture, umetnosti. Rekla sem: prav, skočila v hladno vodo in poskusila. Moram reči, da izkušenj s tega področja nisem imela veliko. Zdaj pa to zelo rada delam.«

Novo delo veseli tudi Primoža Kokovico, ki je novembra lani prevzel vodenje Kulturnega doma Pliberk, še enega središča koroških Slovencev; ne le kulturnega, temveč tudi fizkulturnega.

Letos bo minilo 25 let od postavitve temeljnega kamna za kulturni dom. Tri leta pozneje, leta 1999, je bila v njem že prva prireditev. Kulturni dom je v dobrih dveh desetletjih postal ena najbolj prepoznavnih in najpomembnejših slovenskih ustanov.

Trenutno tam opravljajo vzdrževalna dela, skladno z omejitvami deluje tudi glasbena šola, ki ima prostore v njem. Te dni se snema osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bo na ogled na spletu, marca bodo posneli tudi koncert Koroška poje, pojasnjuje Primož Kokovica. Iz Litije ga je v Libuče, pod goro kralja Matjaža, pripeljala ljubezen.

»Imel sem veliko srečo, da sem našel delovno mesto, ki mi je zelo pisano na kožo: kultura, pevska dejavnost, prepletanje kulturnega delovanja na avstrijskem Koroškem in v Sloveniji.«

Poslovodja Kulturnega doma Pliberk namreč poje v dveh zborih, na avstrijskem Koroškem ter v Litiji. Njegov pogled na koroške Slovence se, odkar živi z njimi, ni bistveno spremenil. Opaža pa veliko navezanost na preteklost.

»Predvsem na kulturno-jezikovnem področju ima preteklost še vedno vpliv ... Manjka mladih. To ne pomeni, da jih ni, toda prireditve po večini obiskujeta srednja in starejša generacija, mladih je manj. In tu vidim velik izziv za prihodnost: nagovoriti jih moramo, da bodo začeli prihajati.«

Velik izziv pa je tudi, dodaja Primož Kokovica, nagovoriti tiste, ki so se v Pliberk in okolico v zadnjih letih preselili iz Slovenije.

»Pogrešam te ljudi, družine, mlade, pogrešam njihovo sodelovanje in vključevanje v kulturno življenje.«

Še več pa v oddaji. Prisluhnite!


Sotočja

870 epizod


Enourna oddaja, ki je na sporedu vsak ponedeljek ob 20.00, je namenjena vsem, ki želijo biti obveščeni o dogajanjih v našem zamejstvu. Torej Slovencem, ki živijo v sosednjih državah, tistim, ki jih zanima tako imenovan slovenski etnični prostor in na sploh naša skupinska identiteta. Oddaja je mozaičnega tipa. V prvem delu namenjamo največ pozornosti političnim dogajanjem, v drugem delu pa skušamo poslušalstvu približati kraje, kjer živijo naši rojaki, zanimive osebnosti in utrinke iz življenja manjšinskih skupnosti. Sicer pa se v oddaji lotevamo tudi tem, ki so povezane z drugimi manjšinami v Evropi in svetu in jih skušamo vključevati v naš okvir. Prepričani smo, da varstvo manjšin ni le del nacionalne politike ampak tudi širše varovanja človekovih individualnih in kolektivnih pravic. Pripravlja: Mateja Železnikar.

Težki časi zahtevajo odgovorne politike

01.02.2021


Odmeven prestop senatorke Tatjane Rojc, v akcijskem načrtu hrvaške vlade tokrat tudi Slovenci, novi načrti Državne slovenske samouprave, postkoronsko delovanje K&K centra v Šentjanžu v Rožu in Kulturnega doma Pliberk

Slovenska senatorka Tatjana Rojc je bila prejšnji teden v italijanskih medijih v središču pozornosti. Ob najnovejši vladni krizi je namreč v podporo nekdanjemu premierju Giuseppu Conteju s prestopom iz senatne skupine Demokratske stranke v novo skupino 'odgovornih evropeistov' prispevala odločilni deseti glas za oblikovanje skupine.

Ob dnevu spomina na žrtve holokavsta je v intervjuju za Corriere della Sera pojasnila, da se je spomnila svojega očeta, ki je bil interniran v koncentracijskem taborišču Dachau, ter pisatelja Borisa Pahorja, s katerim je veliko sodelovala in o njem med drugim tudi napisala biografijo.

"Pomislila sem na očeta in na Pahorja in sem si rekla, da je v politiki v tako težkih trenutkih, kot je sedanji, treba biti odgovoren."

Odločitev za prestop je bila vse prej kot lahka, pravi slovenska senatorka, ki je v novo parlamentarno skupino stopila na željo matične Demokratske stranke. Predstavniki leve sredine so z novo skupino ponudili roko politikom, ki se prepoznavajo bolj v strankah sredine, da bi tako zagotovili vladno večino, ki bi podprla ponovni, tretji mandat Giuseppa Conteja. Gre za edino odgovorno rešitev nastale politične krize, meni Tatjana Rojc ‒ vlada je namreč v tem trenutku prepotrebna.

"Tu v Italiji smo imeli 85 tisoč mrtvih. Dolgujemo odgovor ljudem, ki so v stiski, dolgujemo odgovor Evropi, ki je dala na voljo 210 milijard evrov za preureditev države. Zdi se mi, da je bila edina primerna odločitev, da kot prepričana evropeistka in oseba, ki ve, kaj pomeni živeti v okviru te vizije, začasno prestopim v to skupino."

Senatorka Tatjana Rojc sicer ostaja članica Demokratske stranke, priznava pa, da je Conte preveč odločitev sprejemal sam in s tem naredil veliko napako. Na drugi strani pa sta se celotna Evropa in svet znašla v doslej neznanih razmerah, ki zahtevajo hitro ukrepanje, tudi za ceno razprave v parlamentu.

"Upam, da se to ne bo več zgodilo. Smo pred težavnim obdobjem, v katerem bodo državljani čutili potrebo, da jim država stoji ob strani."

Slovenska senatorka je prepričana, da je s prestopom v novo  skupino 'odgovornih evropeistov' in podporo Giuseppu Conteju zavarovala tudi interese slovenske narodne skupnosti. Na predčasnih volitvah bi trenutno največ možnosti za zmago imela desnica. Eden izmed razlogov za prestop je tako tudi, da je želela preprečiti vzpon desnice na oblast. To namreč ni liberalna desnica, poudarja.

"Predvsem v odnosu do Slovencev gre za nacionalistično desnico, ki je že glasovala proti amandmajem in popravkom, s katerimi bi ohranili predstavnika več za našo narodno skupnost, ko je šlo za krčenje števila članov parlamenta. Zato si je treba prizadevati, da ostane Demokratska stranka ena izmed glavnih, tako da lahko zagovarjam temeljno pravico Slovencev, da ob pomoči volilnega zakona ali kako drugače ohranijo svoje predstavništvo v Rimu. Drugače to ne bo možno."

In kako prestop senatorke odmeva med Slovenci v Furlaniji - Julijski krajini? Prisluhnite oddaji!

'Slovence v hrvaškem saboru lahko zastopa samo Slovenec'

Hrvaška vlada je konec decembra sprejela akcijski program za manjšine za prihodnja štiri leta. Program je tudi tokrat pokazal, da si manjšine, ki imajo v parlamentu svoje poslance, lahko zagotovijo več projektov. Slovensko narodno skupnost v saboru zastopa poslanka albanske manjšine, ki za preostalih pet manjšin v skupini nima kaj dosti posluha. No, letos imajo Slovenci na Hrvaškem več sreče, saj je na parlamentarnih volitvah v sabor vstopila tudi poslanka slovenskega rodu, Barbara Antolić Vupora, ki je sicer na listi Socialdemokratske stranke. V akcijski program za manjšine pa ji je uspelo uvrstiti tudi dolgoletno željo slovenske manjšine v Zagrebu, da si zagotovi lastne prostore.

Prvi akcijski načrt je bil sprejet sredi poletja leta 2017, je pojasnil predsednik Slovenskega doma Zagreb Darko Šonc v pogovoru s Tanjo Borčić Bernard. Slovenci takrat v načrt niso bili vključeni in vsi, ki so bili vpeti v manjšinsko dogajanje, so se, ko so se vrnili z dopusta, čudili, da je vlada sprejela tako pomemben dokument sredi poletja. Za opozorila Darka Šonca, člana sveta za narodne manjšine, se pred štirimi leti niso zmenili. Obljubili pa so, da bodo v prihodnji načrt vključili tudi slovensko narodno skupnost.

Novi akcijski načrt hrvaške vlade za narodne manjšine za obdobje od 2021 do 2024 je bil sprejet 30. decembra leta 2020.

"Izvedel sem, da se to pripravlja. Poklical sem poslanko sabora Barbaro Antolić Vupora in jo prosil, naj kaj stori. In je."

Dokument ne prinaša bistvenih novosti za manjšine, saj so narodne skupnosti razcepljene. Na eni strani so manjšine, ki imajo svoje poslance v saboru, na drugi pa so poslanci, ki zastopajo več manjšin.

"O teh je zapisano, da si bo hrvaška vlada prizadevala za ohranitev zagotovljenih pravic. Manjšine, ki imajo svoje poslance, pa so dobile konkretnejša zagotovila. Potrjuje se, da lahko Slovence v saboru zastopa samo Slovenec."

V novem akcijskem načrtu pa je konkretno omenjen Slovenski dom Zagreb, in sicer glede iskanja rešitev za njegove prostore. Možnosti je več: zgraditev novih prostorov, odkup zdajšnjih ali prenos lastništva na društvo, ki ga zahteva Kulturno prosvetno društvo Slovenski dom.

"Preverjali smo na ministrstvih, pristojnih za gradbeništvo in nepremičnine. To je bilo lobiranje, bi lahko rekli. Nato pa smo postavili zahtevo, da se nam  omogoči odkup ali pa nam prostore podarijo. Zakaj pa ne, vlada ima to možnost."

Slovenski dom Zagreb je v sedanjih prostorih že od leta 1953 in vanje so, pravi predsednik Darko Šonc, veliko vložili. Lokacija sredi mesta je odlična, saj je dostopna tudi starejšim članom, polega tega pa si je društvo ustvarilo ugled.

"Če bi prostore dobili v last, bi imeli do njih drugačen odnos."

Lanski spomladanski potres je prizadel tudi prostore Slovenskega doma, novi potresni sunki pa škodo še povečujejo. Njihova vizija je, da bi prostor postal slovensko središče in stičišče, v katerem bi se dogajalo vse, kar je povezano s slovenstvom, hkrati pa bi povezoval Slovence z večinskim hrvaškim prebivalstvom, pravi Darko Šonc. Denarja za odkup sami nimajo, računajo pa na pomoč Urada za Slovence v zamejstvu in po svetu.

Popis prebivalstva letos zagotovo največji izziv

Epidemija še vedno zelo vpliva tudi na življenje v Porabju, saj je bilo v zadnjem obdobju več okuženih kot lansko pomlad. Osnovnošolci na Madžarskem še vedno obiskujejo šolo, pouk na daljavo imajo občasno le na šolah, na katerih se pojavijo okužbe. Tako je bilo zadnja dva tedna tudi na dvojezični osnovni šoli Jožefa Košiča na Gornjem Seniku.

Da je epidemija korenito spremenila življenje ljudi, veliko bolj kot lani spomladi, v pogovoru s Silvo Eöry opaža tudi predsednik Državne slovenske samouprave Karel Holec.

»V Porabju se je svet ustavil. Vse je zaprto. Trgovine so sicer odprte, toda življenje se je spremenilo. Ostali smo brez vsega, brez kulturnih prireditev, ki smo jih načrtovali. Še huje je kot lani. Vsaka porabska vas ima večje število okuženih. Ljudje se bojijo, šele zdaj vidijo, kako huda je ta bolezen. Rešitev prinašajo cepiva.«

Zaradi epidemije je zastal tudi razvojni program slovenskega Porabja, namesto štirih imajo zdaj tri večje projekte: obnovo strehe na uradu na Dolnjem Seniku, pokrit prireditveni prostor na Verici ter največji projekt ‒ turistične apartmaje v Andovcih.

Turistično in kulturno društvo v Andovcih je najprej nameravalo zgraditi samo skedenj, toda načrti so se pozneje spremenili.

»Imeli so srečo. Vsako leto je treba porabiti 240 milijonov forintov in ker so priprave zaradi epidemije zastale, je denar ostal. Imeli so samo dva meseca časa, da se denar porabi, zato so razširili projekt v Andovcih.«

Zdaj v Andovcih gradijo štiri apartmaje, butično kampiranje oz. glamping, prostor za klasično kampiranje ter seveda skedenj. Spomladi naj bi objavili razpis za mala podjetja in kmete, napoveduje Karel Holec, predsednik ene izmed dveh krovnih organizacij porabskih Slovencev.

»Menim, da morajo denar dobiti vsi, ki želijo kaj kupiti, delati ali graditi. Če je gospodarski razvojni program, naj denar dobi čim več ljudi.«

Državna slovenska samouprava je že za lani načrtovala srečanje vseh porabskih Slovencev, vendar so ga morali odpovedati. Letos ga spet načrtujejo v začetku junija, prav tako tudi tabor.

Velik izziv ne le za letos, temveč za prihodnje desetletje, bo popis prebivalstva, ki naj bi se začel maja. Kot pravi Karel Holec, morajo za to intenzivno delati.

»Poiskati moramo vse Slovence, ki živijo na Madžarskem. Pred desetimi leti nas je bilo uradno 2.800, sam mislim ‒ vem ‒ da nas je vsaj 4 ali 5 tisoč.«

Rojake bodo nagovarjali s prospekti, načrtujejo pa tudi krajši film.

»Malo hočemo vplivati na njihovo srce, da ne pozabijo svojih korenin.«

Nove moči za zagon kulturnega življenja

V Šentjanžu v Rožu domače društvo že več kot 110 let skrbi za slovensko kulturno delovanje. Središče tega delovanja je zadnja leta v K in K centru, v katerem imajo na podstrešju urejeno dvorano. V njej so po navadi vse leto prirejali različne gledališke predstave in koncerte, ker pa zdaj časi niso običajni, dvorana in drugi prostori samevajo, izzivi pa so še večji. Tega se zaveda tudi Julia Schellander-Obid, prevajalka, ki je maja lani prevzela vodenje centra. Največ težav trenutno prinaša negotovost, pravi.

»Največji izziv je nejasnost, nič ne moreš načrtovati. Po navadi na začetku leta pripraviš načrt, kaj boš delal. Zaradi virusa pa zdaj to ni mogoče. Imamo stalnice, to je naš gledališki abonma za odrasle, pa abonma za otroke Kakajček, za oba je treba načrtovati precej vnaprej, zdaj pa se ne da.«

Lani je gledališki abonma za odrasle, ki se začne oktobra, skoraj v celoti odpadel, imeli so le eno predstavo. Dodatna težava je, da gre za gostovanja slovenskih gledaliških hiš.

Tako kot druge kulturne ustvarjalce tudi Julio Schellander-Obid skrbi, kako bo z občinstvom po koncu pandemije. O tem je kar precej razmišljala, pravi, vendar so lanske izkušnje spodbudne.

»Videla sem, da so se ljudje lani, potem ko smo spomladi in poleti imeli nekaj časa zaprto in ni bilo prireditev, zelo veselili, da so lahko spet prišli. Mogoče bodo manj prihajali tisti, ki sodijo v rizične skupine. Na drugi strani pa opažam pri občinstvu veliko željo, da bi spet kaj priredili. Pogosto slišim ljudi, ki nas prosijo, naj kaj organiziramo, in pravijo: 'Tako se že veselimo.' Upam, da bomo spet lahko privabili veliko ljudi.«

Julia Schellander-Obid je s centrom K in K redno sodelovala že vrsto let, od otroštva, pa vendar, priznava, odločitev za vodenje te ustanove ni bila lahka.

»Ko so me vprašali, ali bi prevzela, sem malo oklevala. Potem pa sem pomislila na svoje delo, ki je bilo že nekaj časa usmerjeno prav v prevajanje besedil s področja kulture, umetnosti. Rekla sem: prav, skočila v hladno vodo in poskusila. Moram reči, da izkušenj s tega področja nisem imela veliko. Zdaj pa to zelo rada delam.«

Novo delo veseli tudi Primoža Kokovico, ki je novembra lani prevzel vodenje Kulturnega doma Pliberk, še enega središča koroških Slovencev; ne le kulturnega, temveč tudi fizkulturnega.

Letos bo minilo 25 let od postavitve temeljnega kamna za kulturni dom. Tri leta pozneje, leta 1999, je bila v njem že prva prireditev. Kulturni dom je v dobrih dveh desetletjih postal ena najbolj prepoznavnih in najpomembnejših slovenskih ustanov.

Trenutno tam opravljajo vzdrževalna dela, skladno z omejitvami deluje tudi glasbena šola, ki ima prostore v njem. Te dni se snema osrednja prireditev ob slovenskem kulturnem prazniku, ki bo na ogled na spletu, marca bodo posneli tudi koncert Koroška poje, pojasnjuje Primož Kokovica. Iz Litije ga je v Libuče, pod goro kralja Matjaža, pripeljala ljubezen.

»Imel sem veliko srečo, da sem našel delovno mesto, ki mi je zelo pisano na kožo: kultura, pevska dejavnost, prepletanje kulturnega delovanja na avstrijskem Koroškem in v Sloveniji.«

Poslovodja Kulturnega doma Pliberk namreč poje v dveh zborih, na avstrijskem Koroškem ter v Litiji. Njegov pogled na koroške Slovence se, odkar živi z njimi, ni bistveno spremenil. Opaža pa veliko navezanost na preteklost.

»Predvsem na kulturno-jezikovnem področju ima preteklost še vedno vpliv ... Manjka mladih. To ne pomeni, da jih ni, toda prireditve po večini obiskujeta srednja in starejša generacija, mladih je manj. In tu vidim velik izziv za prihodnost: nagovoriti jih moramo, da bodo začeli prihajati.«

Velik izziv pa je tudi, dodaja Primož Kokovica, nagovoriti tiste, ki so se v Pliberk in okolico v zadnjih letih preselili iz Slovenije.

»Pogrešam te ljudi, družine, mlade, pogrešam njihovo sodelovanje in vključevanje v kulturno življenje.«

Še več pa v oddaji. Prisluhnite!


18.11.2019

Različne perspektive

»Spreminjanje perspektive: od konflikta prek dialoga do konsenza« je bil naslov 30. evropskega kongresa narodnih skupnosti, ki ga je v Celovcu pripravil Biro za slovensko narodno skupnost. Ogledamo si premiero plesno-gledališke predstave, ki jo je pripravila mladinska gledališka skupina društva Bilka iz Bilčovsa. V Trstu obiščemo centralni urad za slovenski jezik v Furlaniji Julijski krajini, odprt lani poleti. Gostimo še eno vsestransko dejavno rojakinjo iz Zagreba Marjeto Trkman Kravar, tesno povezano s turizmom, in si v Monoštru ogledamo dela, nastala na tradicionalni 18. likovni koloniji. O razstavi in načrtih za galerijo več v tokratnih Sotočjih. Prisluhnite!


11.11.2019

Kri ni voda, je hkrati vez in svoboda

V Zagrebu so proslavili 90-letnico delovanja društva Slovenski dom. Kako slovesno je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji. Z visokim komisarjem OVSE-ja za manjšinska vprašanja Lambertom Zannierom se pogovarjamo o položaju manjšin in njihovem bogastvu. Da je prednost, če si pripadnik manjšine, je prepričan znani tržaški Slovenec Bojan Brezigar. 20 let je življenje rojakov v zamejstvu predstavljal v kolumnah za dnevnik Večer, izbrane pa je zdaj objavil v knjigi Pogled izza meje. Kakšen je ta pogled? V oddaji gostimo tudi raziskovalko pouka slovenščine na novih srednjih šolah v Avstriji Bernardo Volavšek Kuresch in novega predsednika krovne organizacije porabskih Slovencev Karla Holca, ki je prevzel vodenje Državne slovenske samouprave. Kakšen je njegov pogled na slovensko manjšino? Prisluhnite!


04.11.2019

Stati inu obstati v zamejstvu

Porabski Slovenci so po obisku premiera Marjana Šarca na Madžarskem zadovoljni. Zakaj, lahko slišite v tokratni oddaji. Kakšno vlogo lahko imajo slovenska zamejska gospodarska združenja v spreminjajočem se globalnem gospodarstvu? O tem več v pogovoru z goriškim rojakom Robertom Frandoličem, predsednikom Slovenskega deželnega gospodarskega združenja, in Benjaminom Wakounigom, predsednikom Slovenske gospodarske zveze iz Celovca. O začetkih pouka slovenskega jezika na reški osnovni šoli Pećine pripoveduje nekdanja ravnateljica Irena Margan. Leta 2006 je začela s prostovoljnim poučevanjem svojega maternega jezika, zdaj pouk slovenščine v okviru hrvaške zakonodaje poteka že deseto leto. V Trstu pa se odpravimo po sledeh Primoža Trubarja. Prisluhnite


28.10.2019

Boj za pravice manjšine in medkulturni dialog

Dolgoletna predsednika krovnih slovenskih zamejskih organizacij Marjan Sturm in Rudi Pavšič sta bila za svoje delo in neprecenljiv prispevek k medkulturnem dialogu odlikovana z redom za zasluge. Kaj počneta in kako ocenjujeta trenutno dogajanje, nas zanima v tokratni oddaji. Slovensko kulturno društvo Rož je za svoje odmevno delo dobilo visoko avstrijsko odlikovanje. Kaj pomeni takšno priznanje, se pogovarjamo z režiserjem Marjanom Štikarjem, ki vedno znova poskrbi, da se o njihovem delu govori. V Zagrebu so se pred 90-letnico Slovenskega doma z biografijo poklonili ustanovitelju Franu Zavrniku in z razstavo gledališčniku Hinku Nučiču, na Reki pa so slovesno zaznamovali 10-letnico pouka slovenščine v osnovni šoli Pećine. Bolje pa lahko spoznate tudi mladega porabskega Slovenca Szabolcsa Andrejka, ki je delo našel v Murski Soboti. Prisluhnite!


21.10.2019

Dogaja se!

Kaj so porabskim Slovencem prinesle lokalne in manjšinske volitve na Madžarskem? Cikcak po Šmihelu pri Pliberku ob koncu praznovanja 40-letnice lutkarstva in 20-letnice festivala Cikl Cakl. Z Miho Vavtijem spregovorimo o bližajoči se 30-letnici šmihelskega New Times Bigbanda, pomenu glasbene dejavnosti in težavah z njegovim financiranjem. Ogledamo si premiero predstave Krčmarica Mirandolina v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. Več lahko slišite o filmskem festivalu Poklon viziji, ki je potekal v kar 7 mestih v Sloveniji in Italiji. Gostimo pa tudi Vasiljko Tovarloža, dolgoletno in aktivno članico društva Slovenski dom v Zagrebu.


14.10.2019

Bil je skrajni čas

Po dveh letih vnovič seja sveta vlade za Slovence v zamejstvu, kaj se dogaja v Italiji - od slovenske narodne skupnosti do Južnih Tirolcev, Avstrija 100 let po senžermenski mirovni pogodbi, rojaki iz Zagreba so se z razstavo spomnili športne legende Leona Štuklja, pomembna vloga slovenskih zamejskih knjižnic. Prisluhnite!


07.10.2019

Moje srce je slovensko in to vedo vsi!

Z vodjo koroških Zelenih Olgo Voglauer se po velikem uspehu na avstrijskih parlamentarnih volitvah pogovarjamo o nadaljevanju njene politične kariere na Dunaju. Pridružimo se Slovencem na Hrvaškem, ki so svoje redno letno srečanje tokrat pripravili v osrednji Istri. Ob začetku novega študijskega leta se pogovarjamo z reško rojakinjo Katjo Grubiša, ki nadaljuje študij komunikologije na Fakulteti za družbene vede.V Števanovcih pa si ogledamo novi predstavi porabske slovenske gledališke družine Nindrik Indrik in Dua Fodor.


30.09.2019

Volitve v Avstriji in veselje koroških Slovencev

Kaj si lahko po parlamentarnih volitvah v Avstriji obeta tam živeča slovenska narodna skupnost, sprašujemo koroškega slovenskega novinarja Janka Kulmescha. Gostimo znanega prekmurskega gledališkega ustvarjalca Milivoja Mikija Roša, tesno povezanega s porabskimi Slovenci in filmom Oroslan. Ustavimo se na Reki, kjer so se z razstavo Zadnji pričevalci poklonili tudi zaprtim v italijanskem fašističnem taborišču Kampor na Rabu. Koliko pa je zamejska tematika prisotna v slovenskih učnih načrtih? Premalo, ugotavljajo raziskovalci. Prisluhnite!


23.09.2019

Podobe ljudi in pokrajin

Ustavimo se v Trstu na 4. Slofestu – festivalu ustvarjalnosti slovenske narodne skupnosti, ki želi postati tudi most med manjšino in večinskim prebivalstvom. V Benečijo nas povabi zvedna 30-letna rojakinja Mariagiulio Pagon, profesorica italijanščine na dvojezični osnovni šoli v Špetru, na Gornjem Seniku pa se pridružimo učencem in učiteljem na obnovljeni dvojezični šoli. Kakšen je odnos pristojnih hrvaških oblasti do manjšinskih jezikov? To je zanimalo tudi člane odbora Sveta Evrope, ki spremlja spoštovanje določil evropske listine o jezikih manjšin. Je slovenščina na Hrvaškem žrtev neurejenih odnosov med državama? Več lahko slišite tudi o gledališko bogati jeseni koroških Slovencev in mednarodnem multimedijskem projektu Podobe pokrajin. Prisluhnite!


16.09.2019

Jezik moraš imeti rad

Kako je s šolstvom rojakov v Porabju, nas zanima v tokratni oddaji. V zadnjih letih je bilo namreč slišati precej kritik na tudi glede usposobljenosti učiteljev. Zdaj se, kot kaže, razmere vendarle izboljšujejo. Spremembe se obetajo tudi na avstrijskem Koroškem. Začeli so namreč s prenovo učnih načrtov. Tudi tam so namreč učitelji opozarjali, da so prenatrpani. Nika Sommeregger je koroška slovenska režiserka, ki večinoma dela na Dunaju. Vendar bo v novi gledališki sezoni precej časa preživela tudi v Celovcu. Med drugim tudi zaradi predstave v okviru obeleževanja 100.obletnice koroškega plebiscita. Več v tokratni oddaji, ko vas povabimo tudi na izlet v Rezijo.


09.09.2019

Šola je spet tu!

Tokratno oddajo bo zaznamoval začetek novega šolskega leta pri rojakih v Furlaniji Julijski krajini, na avstrijskem Koroškem in Hrvaškem. Pridružimo se udeležencem prve gledališko koncertne tehnične delavnice v Šentjanžu v Rožu in porabskim Slovencem, ki podpirajo kandidaturo Lendave za Evropsko prestolnico kulture. Računajo, da bo to še okrepilo stike z matično domovino. Pred oktobrskimi lokalnimi volitvami na Madžarskem pa računajo tudi na večje zanimanje rojakov za vpis v volilne imenike. Zakaj? Prisluhnite oddaji!


26.08.2019

Sotočja 02.09.2019

Slovenci v Italiji si želijo, da bi bila slovenska državna zastava tudi njihov simbol, pravica do njene javne uporabe pa zapisana črno na belem v pristojnem deželnem zakonu. Toda, eno so želje, drugo pa je realnost. V tokratni oddaji podrobneje o tem, kako je čezmejni projekt, namenjen razvoju etičnega turizma, povezal mlade rojake iz Porabja in Prekmurja. V Ankaranu pa se pridružimo koroških Slovencem, udeležencem tradicionalnih gledaliških delavnic.


26.08.2019

Sotočja 26.8.2019

Slovenci v Italiji si želijo, da bi bila slovenska državna zastava tudi njihov simbol, pravica do njene javne uporabe pa zapisana črno na belem v pristojnem deželnem zakonu. Toda, eno so želje, drugo pa je realnost. V tokratni oddaji podrobneje o tem, kako je čezmejni projekt, namenjen razvoju etičnega turizma, povezal mlade rojake iz Porabja in Prekmurja. V Ankaranu pa se pridružimo koroških Slovencem, udeležencem tradicionalnih gledaliških delavnic.


19.08.2019

Sotočja 19.8.2019

Prekmurci imajo kaj praznovati, pravi predsednica Zveze Slovencev na Madžarskem Andrea Kovacs, prepričana, da so porabski Slovenci zaradi združitve Prekmurja z matično domovino postali bolj zavedni in ponosni. Na svoje prekmurske korenine je ponosen slovenski evangeličansko luteranski duhovnik Aleksander Erniša. Lani je za šest let prevzel vodenje cerkvene občine v Trstu, prihodnji mesec pa bo imel prvo mašo v slovenskem jeziku. Na avstrijskem Koroškem, kjer bodo prihodnje leto obeleževali 100. obletnico plebiscita, se je oblikovala Iniciativa SKUP - slovenski konsenz za ustavne pravice. Kaj zahtevajo s peticijo, ki jo je doslej podpisalo 240 ljudi, v pogovoru z Rudijem Voukom. Dunajski pogled na prihodnost koroških Slovencev pa ponudi doktor Marian Wakounig, regionalni direktor za davke in carine.


12.08.2019

Sotočja 12.8.2019

Živahno poletno dogajanje pri rojakih v sosednjih državah zaznamuje tudi tokratno oddajo. V Šentjanžu v Rožu se pridružimo mladim na 8. počitniškem tednu športa in jezika, v Tinjah pa prisluhnemo udeležencem poletne glasbene delavnice. Odpravimo se v Gorski kotar, v vas Plešce, kjer v Palčavi šiši tradicionalno etnološko delavnico spremljajo različne prireditve. Porabski Slovenci iz Andovcev so se tudi letos podali na Triglav. Kako je bilo, lahko slišite v tokratni oddaji, v kateri osvetlimo težave praznega šolskega poslopja v Gropadi. Prisluhnite!


05.08.2019

Sotočja 5.8.2019

Pridružimo se udeležencem tradicionalnega srečanja treh Slovenij na Svetih Višarjah nad Kanalsko dolino. Obiščemo Rebrco na avstrijskem Koroškem, kjer mladi umetniki kreativno preživljajo počitnice. In to že 40 let. Gostimo porabsko Slovenko Iluško Bartakovič. Predana vzgojiteljica je po 40 letih svojega dela dobila visoko madžarsko priznanje. Tudi mlada vzgojiteljica Mia Grlica vidi svojo prihodnost v delu z otroki v slovenskem vrtcu na Reki.


24.06.2019

Sotočja 24.6.2019

V kakšnih razmerah živijo Slovenci v sosednjih državah? Kakšen je njihov položaj in kako je s spoštovanjem njihovih pravic? Kakšni so obeti? Je Republika Slovenija dobra mati? O tem se pogovarjamo s senatorko v rimskem parlamentu Tatjano Rojc in podpredsednikom Slovenske prosvetne zveze iz Celovca Jankom Mallejem. Gostimo predsednika sveta slovenske manjšine Primorsko goranske županije Vasjo Simoniča in odhajajočega generalnega konzula v Monoštru Borisa Jesiha.


17.06.2019

Sotočja 17.6.2019

V Šentvidu pri Stični prisluhnemo zamejskim zborom, sodelujočim na jubilejnem 50. Taboru slovenskih pevskih zborov in se v Umagu pridružimo zaključku dopolnilnega pouka slovenščine. Učenci koprske osnovne šole Antona Ukmarja so ob koncu šolskega leta izdali knjigo »Slovenski otroci na Tržaškem«, v kateri so zbrali pričevanja znanih tržaških Slovencev. Več tudi zborniku Zamejski, obmejni, čezmejni, ki odstira pogled na rojake v Furlaniji Julijski krajini deset let po vstopu matične Slovenije šengensko območje. Gostimo porabsko rojakinjo Vero Gašpar, dobitnico najvišjega madžarskega priznanja na področju manjšinske kulture. S Katarino Pajnić pa se pogovarjamo o njenem turističnem projektu Slo Kor Tur, s katerim predstavlja zgodovino in življenje koroških Slovencev. Prisluhnite!


10.06.2019

Sotočja 10.6. 2019

Kdo so Slovenci v Italiji in kakšen je, tudi v luči predlogov za spremembe zaščitnega zakona, njihov trenutni položaj? Poročamo o neustreznem odnosu medijev do narodnih manjšin na Hrvaškem, slabšanju njihovega položaja in krepitvi sovražnega govora. Pridružimo se Slovencem na Madžarskem na njihovem tradicionalnem Porabskem dnevu. V Gradcu pa skupaj s slovenskimi študenti praznujemo 45-letnico delovanja njihovega kluba.


03.06.2019

Sotočja 3.6.2019

Trenutne politične razmere v Avstriji so morda v prid koroškim Slovencem in bi jih veljalo izkoristiti, je prepričan politolog doktor Karl Hren. Gostimo slovensko veleposlanico na Hrvaškem Smiljano Knez, ki odhaja iz Zagreba. Pokličemo v Števerjan, ki mu bo še naprej županovala Franca Padovan. V Andovcih, kjer so ponosni na svojo Vražjo pot, se ustavimo v njihovi sobi pobega. Tudi nogometu se ne bomo izognili. Na avstrijskem Koroškem bo prihodnje leto potekalo evropsko nogometno prvenstvo narodnih skupnosti in priprave so v polnem teku. Kako pa bodo rojaki spremljali kvalifikacijsko tekmo med nogometnima reprezentancama Slovenije in Avstrije?


Stran 12 od 44
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov