Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kdo je bil po prvi svetovni vojni prvi predsednik Višjega deželnega sodišča v Ljubljani ?

29.08.2022


Pravnik Ivan Kavčnik je bil 18. novembra 1918 je imenovan za prvega predsednika Višjega deželnega sodišču v Ljubljani. To prvo slovensko sodišče je začelo poslovati prvega decembra tistega leta. Prevzelo je položaj in pristojnosti vrhovnega sodišča za slovenske dežele, ki jih je imelo do razpada Avstro-Ogrske vrhovno in kasacijsko sodišče na Dunaju. Na njem so delovali najvidnejši slovenski pravniki z dolgoletnimi sodniškimi izkušnjami. Ivan Kavčnik velja za eno najvidnejših osebnosti med slovenskimi pravniki tedanje dobe. Študiral je v Gradcu in na Dunaju. Leta 1914 je bil imenovan za dvornega svetnika pri najvišjem sodišču na Dunaju, zaradi nemških zahtev pa njegova pristojnost ni obsegala graškega okrožja, pač pa le Primorje in Dalmacijo. Po prevratu se je izkazal kot odličen organizatorj pravosodja v novih razmerah. Tako je izdelal načrt ustanovitve Višjega deželnega sodišča in Višjega deželnega pravdništva. Poskrbel je tudi za ustanovitev Centralne pravosodne knjižnice, kar je prav tako dokaz njegove skrbi za pospeševanje pravosodja in pravnega znanja. Znan je bil po doslednem preučevanju prava in uredb srbskega dela nove južnoslovanske države. Kot pisec se je ukvarjal zlasti s postopkovnim pravom, s prevajanjem in posodabljanjem starih prevodov. Pravnik Ivan Kavčnik se je rodil 29. avgusta 1858 v Dragomerju pri Vrhniki.


Spominčice

3323 epizod

Spominčice

3323 epizod


Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Kdo je bil po prvi svetovni vojni prvi predsednik Višjega deželnega sodišča v Ljubljani ?

29.08.2022


Pravnik Ivan Kavčnik je bil 18. novembra 1918 je imenovan za prvega predsednika Višjega deželnega sodišču v Ljubljani. To prvo slovensko sodišče je začelo poslovati prvega decembra tistega leta. Prevzelo je položaj in pristojnosti vrhovnega sodišča za slovenske dežele, ki jih je imelo do razpada Avstro-Ogrske vrhovno in kasacijsko sodišče na Dunaju. Na njem so delovali najvidnejši slovenski pravniki z dolgoletnimi sodniškimi izkušnjami. Ivan Kavčnik velja za eno najvidnejših osebnosti med slovenskimi pravniki tedanje dobe. Študiral je v Gradcu in na Dunaju. Leta 1914 je bil imenovan za dvornega svetnika pri najvišjem sodišču na Dunaju, zaradi nemških zahtev pa njegova pristojnost ni obsegala graškega okrožja, pač pa le Primorje in Dalmacijo. Po prevratu se je izkazal kot odličen organizatorj pravosodja v novih razmerah. Tako je izdelal načrt ustanovitve Višjega deželnega sodišča in Višjega deželnega pravdništva. Poskrbel je tudi za ustanovitev Centralne pravosodne knjižnice, kar je prav tako dokaz njegove skrbi za pospeševanje pravosodja in pravnega znanja. Znan je bil po doslednem preučevanju prava in uredb srbskega dela nove južnoslovanske države. Kot pisec se je ukvarjal zlasti s postopkovnim pravom, s prevajanjem in posodabljanjem starih prevodov. Pravnik Ivan Kavčnik se je rodil 29. avgusta 1858 v Dragomerju pri Vrhniki.


05.12.2023

Konec tržaške krize pred 70 leti

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


04.12.2023

O dveh zanimivih poudarkih iz starejše zgodovine Maribora

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


03.12.2023

Zakaj današnjemu dnevu rečemo – ta veseli dan kulture

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


02.12.2023

Pravnik in skladatelj, ki je v Mariboru ustanovil Glasbeno matico

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


01.12.2023

O napovedanem zborovanju leta 1989 do katerega zaradi odločnih ukrepov ni prišlo

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


30.11.2023

Profesor, ki je pred 200 leti v Gradcu začel poučevati slovenščino

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


29.11.2023

29. november je bil nekoč državni praznik in dela prost dan

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


28.11.2023

Maribor je pred 60 leti dobil novi most

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


27.11.2023

Kaj ste te zaj naštimali?

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


27.11.2023

Dan, ko je Radio Maribor začel oddajati z novega naslova

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


26.11.2023

Zdravnica, ki je dala ime bolnišnici

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


25.11.2023

Začetki letalstva na Slovenskem

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


24.11.2023

Eden prvih predavateljev nekdanje mariborske Visoke ekonomsko komercialne šole

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


23.11.2023

Danes je Dan Rudolfa Maistra

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


22.11.2023

Visok jubilej kulturnega društva v Malečniku

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


21.11.2023

Pomembna filmska premiera pred 75 leti

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


20.11.2023

Začetki Teritorialne obrambe v Sloveniji

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


19.11.2023

Kdo je bil prvi častni meščan Maribora po prvi svetovni vojni?

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


18.11.2023

Človek, ki je vrsto let veljal za gonilno silo kulturne ustvarjalnosti v Mariboru

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


17.11.2023

O tem, da se je nekoč na Glavni trg v Mariboru zrušilo letalo

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


Stran 15 od 167
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov