Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kdo je bil po prvi svetovni vojni prvi predsednik Višjega deželnega sodišča v Ljubljani ?

29.08.2022


Pravnik Ivan Kavčnik je bil 18. novembra 1918 je imenovan za prvega predsednika Višjega deželnega sodišču v Ljubljani. To prvo slovensko sodišče je začelo poslovati prvega decembra tistega leta. Prevzelo je položaj in pristojnosti vrhovnega sodišča za slovenske dežele, ki jih je imelo do razpada Avstro-Ogrske vrhovno in kasacijsko sodišče na Dunaju. Na njem so delovali najvidnejši slovenski pravniki z dolgoletnimi sodniškimi izkušnjami. Ivan Kavčnik velja za eno najvidnejših osebnosti med slovenskimi pravniki tedanje dobe. Študiral je v Gradcu in na Dunaju. Leta 1914 je bil imenovan za dvornega svetnika pri najvišjem sodišču na Dunaju, zaradi nemških zahtev pa njegova pristojnost ni obsegala graškega okrožja, pač pa le Primorje in Dalmacijo. Po prevratu se je izkazal kot odličen organizatorj pravosodja v novih razmerah. Tako je izdelal načrt ustanovitve Višjega deželnega sodišča in Višjega deželnega pravdništva. Poskrbel je tudi za ustanovitev Centralne pravosodne knjižnice, kar je prav tako dokaz njegove skrbi za pospeševanje pravosodja in pravnega znanja. Znan je bil po doslednem preučevanju prava in uredb srbskega dela nove južnoslovanske države. Kot pisec se je ukvarjal zlasti s postopkovnim pravom, s prevajanjem in posodabljanjem starih prevodov. Pravnik Ivan Kavčnik se je rodil 29. avgusta 1858 v Dragomerju pri Vrhniki.


Spominčice

3368 epizod

Spominčice

3368 epizod


Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Kdo je bil po prvi svetovni vojni prvi predsednik Višjega deželnega sodišča v Ljubljani ?

29.08.2022


Pravnik Ivan Kavčnik je bil 18. novembra 1918 je imenovan za prvega predsednika Višjega deželnega sodišču v Ljubljani. To prvo slovensko sodišče je začelo poslovati prvega decembra tistega leta. Prevzelo je položaj in pristojnosti vrhovnega sodišča za slovenske dežele, ki jih je imelo do razpada Avstro-Ogrske vrhovno in kasacijsko sodišče na Dunaju. Na njem so delovali najvidnejši slovenski pravniki z dolgoletnimi sodniškimi izkušnjami. Ivan Kavčnik velja za eno najvidnejših osebnosti med slovenskimi pravniki tedanje dobe. Študiral je v Gradcu in na Dunaju. Leta 1914 je bil imenovan za dvornega svetnika pri najvišjem sodišču na Dunaju, zaradi nemških zahtev pa njegova pristojnost ni obsegala graškega okrožja, pač pa le Primorje in Dalmacijo. Po prevratu se je izkazal kot odličen organizatorj pravosodja v novih razmerah. Tako je izdelal načrt ustanovitve Višjega deželnega sodišča in Višjega deželnega pravdništva. Poskrbel je tudi za ustanovitev Centralne pravosodne knjižnice, kar je prav tako dokaz njegove skrbi za pospeševanje pravosodja in pravnega znanja. Znan je bil po doslednem preučevanju prava in uredb srbskega dela nove južnoslovanske države. Kot pisec se je ukvarjal zlasti s postopkovnim pravom, s prevajanjem in posodabljanjem starih prevodov. Pravnik Ivan Kavčnik se je rodil 29. avgusta 1858 v Dragomerju pri Vrhniki.


09.10.2023

Kdo je bil opisovalec vsakdanjega življenja v Prekmurju?

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


08.10.2023

Dan, ko so dinarje zamenjali tolarji

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


07.10.2023

Znanstvenik po katerem je poimenovan rod pajkov

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


06.10.2023

O razlogih za veliko športno slavje prav na današnji dan pred pol stoletja

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


05.10.2023

Na današnji dan leta 1909 se je rodil novinar in gledališki igralec Božo Podkrajšek.

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


04.10.2023

Živa veriga, ki je selila knjige do nove Univerzitetne knjižnice v Mariboru

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


03.10.2023

Mornariški častnik, ki je del bojnega ladjevja Kraljevine Jugoslavije pridružil zavezniški floti

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


02.10.2023

Prvi koraki elektrifikacije Maribora

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


01.10.2023

O pevcu, ki je prepeval v radijskem triu in pozneje pri Avsenikih

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


30.09.2023

Med drugim o mariborski kirurginji, ki se je zapisala v zgodovino medicine

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


29.09.2023

O odvetniku in politiku s spominskim obeležjem na Partizanski cesti v Mariboru

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


28.09.2023

Tudi o skladatelju, ki je uglasbil Prešernovo Zdravljico

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


27.09.2023

Med drugim o zdravniku – pomembnem narodnem buditelju na Štajerskem

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


26.09.2023

Narodni svet za Spodnjo Štajersko

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


25.09.2023

Tudi o zgodovini mariborskih mostov na Dravi

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


24.09.2023

O politiku nemškega rodu, ki se je zavzemal za Slovence;

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


23.09.2023

O pisateljici, ki ji čas ni zmanjšal priljubljenosti

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


22.09.2023

Tudi o usodi mariborskega industrialca

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


21.09.2023

Kako so v Mariboru volili pred skoraj stoletjem

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


20.09.2023

Tudi o pomembnem mednarodnem strokovnem dogodku v Mariboru v 19. stoletju

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


Stran 20 od 169
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov