Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kdo je bil po prvi svetovni vojni prvi predsednik Višjega deželnega sodišča v Ljubljani ?

29.08.2022


Pravnik Ivan Kavčnik je bil 18. novembra 1918 je imenovan za prvega predsednika Višjega deželnega sodišču v Ljubljani. To prvo slovensko sodišče je začelo poslovati prvega decembra tistega leta. Prevzelo je položaj in pristojnosti vrhovnega sodišča za slovenske dežele, ki jih je imelo do razpada Avstro-Ogrske vrhovno in kasacijsko sodišče na Dunaju. Na njem so delovali najvidnejši slovenski pravniki z dolgoletnimi sodniškimi izkušnjami. Ivan Kavčnik velja za eno najvidnejših osebnosti med slovenskimi pravniki tedanje dobe. Študiral je v Gradcu in na Dunaju. Leta 1914 je bil imenovan za dvornega svetnika pri najvišjem sodišču na Dunaju, zaradi nemških zahtev pa njegova pristojnost ni obsegala graškega okrožja, pač pa le Primorje in Dalmacijo. Po prevratu se je izkazal kot odličen organizatorj pravosodja v novih razmerah. Tako je izdelal načrt ustanovitve Višjega deželnega sodišča in Višjega deželnega pravdništva. Poskrbel je tudi za ustanovitev Centralne pravosodne knjižnice, kar je prav tako dokaz njegove skrbi za pospeševanje pravosodja in pravnega znanja. Znan je bil po doslednem preučevanju prava in uredb srbskega dela nove južnoslovanske države. Kot pisec se je ukvarjal zlasti s postopkovnim pravom, s prevajanjem in posodabljanjem starih prevodov. Pravnik Ivan Kavčnik se je rodil 29. avgusta 1858 v Dragomerju pri Vrhniki.


Spominčice

3370 epizod

Spominčice

3370 epizod


Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Kdo je bil po prvi svetovni vojni prvi predsednik Višjega deželnega sodišča v Ljubljani ?

29.08.2022


Pravnik Ivan Kavčnik je bil 18. novembra 1918 je imenovan za prvega predsednika Višjega deželnega sodišču v Ljubljani. To prvo slovensko sodišče je začelo poslovati prvega decembra tistega leta. Prevzelo je položaj in pristojnosti vrhovnega sodišča za slovenske dežele, ki jih je imelo do razpada Avstro-Ogrske vrhovno in kasacijsko sodišče na Dunaju. Na njem so delovali najvidnejši slovenski pravniki z dolgoletnimi sodniškimi izkušnjami. Ivan Kavčnik velja za eno najvidnejših osebnosti med slovenskimi pravniki tedanje dobe. Študiral je v Gradcu in na Dunaju. Leta 1914 je bil imenovan za dvornega svetnika pri najvišjem sodišču na Dunaju, zaradi nemških zahtev pa njegova pristojnost ni obsegala graškega okrožja, pač pa le Primorje in Dalmacijo. Po prevratu se je izkazal kot odličen organizatorj pravosodja v novih razmerah. Tako je izdelal načrt ustanovitve Višjega deželnega sodišča in Višjega deželnega pravdništva. Poskrbel je tudi za ustanovitev Centralne pravosodne knjižnice, kar je prav tako dokaz njegove skrbi za pospeševanje pravosodja in pravnega znanja. Znan je bil po doslednem preučevanju prava in uredb srbskega dela nove južnoslovanske države. Kot pisec se je ukvarjal zlasti s postopkovnim pravom, s prevajanjem in posodabljanjem starih prevodov. Pravnik Ivan Kavčnik se je rodil 29. avgusta 1858 v Dragomerju pri Vrhniki.


02.05.2023

Začetki železnice pri nas

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


01.05.2023

O prazniku pa tudi o avtorju prleške himne

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


30.04.2023

Uspeh slovenske medicine leta 1959

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


29.04.2023

Dogodek zaradi katerega je 29. april eden od štirih spominskih dnevov Maribora

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


28.04.2023

Tudi o mariborskem časnikarju in njegovih žgočih temah ….

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


26.04.2023

Obisk, ki je leta 1941 v Mariboru zanetil plamen odpora

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


25.04.2023

Pomembna pridobitevb mariborske bolnišnice

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


24.04.2023

Kdo je bil avtor knjižnega dela z naslovom Praznično leto Slovencev?

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


21.04.2023

Zakaj se te dni v Malečniku spominjajo Marka Glaserja?

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


20.04.2023

Gledališki ustvarjalec zaslužen za začetni razvoj mariborskega gledališča

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


19.04.2023

Eden najodličnejših slovenskih kiparjev 20. stoletja

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


18.04.2023

Zakon, ki je omogočil vpoklic prvih nabornikov v slovensko Teritorialno obrambo

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


17.04.2023

S katero pesmijo je leta 1962 presenetila tedaj še ne polnoletna Lidija Kodrič?

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


14.04.2023

Slovenski pesnik, ki ga poznamo iz vseh učbenikov književnosti

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


13.04.2023

Obratovanje medvojne tovarne letalskih delov v Mariboru

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


12.04.2023

Zakaj je bil italijanski diktator nezadovoljen s Hitlerjevo delitvijo slovenskega ozemlja?

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


11.04.2023

Med drugim o prvem slovenskem županu Maribora …

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


07.04.2023

Dan, ko je Maribor ostal brez vseh mostov na Dravi

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


06.04.2023

Nedelja, ki je pred 82. leti prinesla vojno

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


05.04.2023

Med drugim o kazni za oškodovanje družbenega premoženja ….

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


Stran 27 od 169
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov