Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Kdo je bil po prvi svetovni vojni prvi predsednik Višjega deželnega sodišča v Ljubljani ?

29.08.2022


Pravnik Ivan Kavčnik je bil 18. novembra 1918 je imenovan za prvega predsednika Višjega deželnega sodišču v Ljubljani. To prvo slovensko sodišče je začelo poslovati prvega decembra tistega leta. Prevzelo je položaj in pristojnosti vrhovnega sodišča za slovenske dežele, ki jih je imelo do razpada Avstro-Ogrske vrhovno in kasacijsko sodišče na Dunaju. Na njem so delovali najvidnejši slovenski pravniki z dolgoletnimi sodniškimi izkušnjami. Ivan Kavčnik velja za eno najvidnejših osebnosti med slovenskimi pravniki tedanje dobe. Študiral je v Gradcu in na Dunaju. Leta 1914 je bil imenovan za dvornega svetnika pri najvišjem sodišču na Dunaju, zaradi nemških zahtev pa njegova pristojnost ni obsegala graškega okrožja, pač pa le Primorje in Dalmacijo. Po prevratu se je izkazal kot odličen organizatorj pravosodja v novih razmerah. Tako je izdelal načrt ustanovitve Višjega deželnega sodišča in Višjega deželnega pravdništva. Poskrbel je tudi za ustanovitev Centralne pravosodne knjižnice, kar je prav tako dokaz njegove skrbi za pospeševanje pravosodja in pravnega znanja. Znan je bil po doslednem preučevanju prava in uredb srbskega dela nove južnoslovanske države. Kot pisec se je ukvarjal zlasti s postopkovnim pravom, s prevajanjem in posodabljanjem starih prevodov. Pravnik Ivan Kavčnik se je rodil 29. avgusta 1858 v Dragomerju pri Vrhniki.


Spominčice

3371 epizod

Spominčice

3371 epizod


Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«

Kdo je bil po prvi svetovni vojni prvi predsednik Višjega deželnega sodišča v Ljubljani ?

29.08.2022


Pravnik Ivan Kavčnik je bil 18. novembra 1918 je imenovan za prvega predsednika Višjega deželnega sodišču v Ljubljani. To prvo slovensko sodišče je začelo poslovati prvega decembra tistega leta. Prevzelo je položaj in pristojnosti vrhovnega sodišča za slovenske dežele, ki jih je imelo do razpada Avstro-Ogrske vrhovno in kasacijsko sodišče na Dunaju. Na njem so delovali najvidnejši slovenski pravniki z dolgoletnimi sodniškimi izkušnjami. Ivan Kavčnik velja za eno najvidnejših osebnosti med slovenskimi pravniki tedanje dobe. Študiral je v Gradcu in na Dunaju. Leta 1914 je bil imenovan za dvornega svetnika pri najvišjem sodišču na Dunaju, zaradi nemških zahtev pa njegova pristojnost ni obsegala graškega okrožja, pač pa le Primorje in Dalmacijo. Po prevratu se je izkazal kot odličen organizatorj pravosodja v novih razmerah. Tako je izdelal načrt ustanovitve Višjega deželnega sodišča in Višjega deželnega pravdništva. Poskrbel je tudi za ustanovitev Centralne pravosodne knjižnice, kar je prav tako dokaz njegove skrbi za pospeševanje pravosodja in pravnega znanja. Znan je bil po doslednem preučevanju prava in uredb srbskega dela nove južnoslovanske države. Kot pisec se je ukvarjal zlasti s postopkovnim pravom, s prevajanjem in posodabljanjem starih prevodov. Pravnik Ivan Kavčnik se je rodil 29. avgusta 1858 v Dragomerju pri Vrhniki.


03.02.2023

Tudi o diplomatu, ki mu je bilo blizu čebelarstvo …

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


02.02.2023

Med drugim o hudem mrazu na Slovenskem leta 1929 …

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


01.02.2023

Tudi o tem, kdaj je dan Prešernove smrti postal naš kulturni praznik …

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


31.01.2023

Tudi o rezultatih popisa prebivalstva leta 1921 …

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


30.01.2023

Tudi o tem, da danes mineva 30 let od ustanovitve slovenske vojne mornarice …

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


27.01.2023

Tudi o borcu za Prekmurje, ki je postal rektor ljubljanske univerze …

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


26.01.2023

Tudi o učitelju in organizatorju planinstva z Ločkega vrha pri Lenartu v Slovenskih goricah ….

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


25.01.2023

Tudi o slovenski udeležbi na prvih zimskih olimpijskih igrah pred 99 leti ….

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


24.01.2023

Tudi o zborovodji, ki je sloves mariborskega zbora ponesel na tuje …

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


23.01.2023

Tudi o znanstveniku, ki je izdelal »katalog potresov« pri nas ….

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


20.01.2023

Nadvojvoda s posluhom za gospodarstvo in umetnost

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


19.01.2023

Tudi o začetniku naše sodobne pedagogike iz Središča ob Dravi ….

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


18.01.2023

Tudi o biatlonski zmagi, ki se je zapisala v slovensko športno zgodovino …

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


17.01.2023

V Spominčicah tudi o najdbi Vaške situle ….

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


16.01.2023

Tudi o prvem slovenskem časopisu v Mariboru ….

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


13.01.2023

Tudi o stavki rudarjev v Trbovljah pred 65 let ….

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


12.01.2023

Tudi o tem zakaj je 12. januar dan slovenskega vojaškega letalstva ….

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


11.01.2023

Bomo med drugim izvedeli kako so se leta 1970 na Pohorju pripravljali na zlato lisico ….

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


10.01.2023

Tudi o prvem graditelju žalezniških prog pri nas

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


09.01.2023

Med drugim o mojstru slovenskih balad …

Spominčice so nekakšna »rojstnodnevna« rubrika, v spomin oseb, dogodkov in pojavov v širšem slovenskem okolju, še posebej pa v njenem severovzhodnem koncu. Geslo rubrike je: »Česar ni v Spominčicah, to se zelo verjetno nikoli ni zgodilo.«


Stran 30 od 169
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov