Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rokometni selektor Veselin Vujović pravi, da bi brez sprememb slovenska reprezentanca ostala simpatična, a ne bi nikoli ničesar osvojila
Rokometni selektor Veselin Vujović pravi, da bi brez sprememb slovenska reprezentanca ostala simpatična, a ne bi nikoli ničesar osvojila
V osemdesetih je bil najboljši rokometaš na svetu, v novem tisočletju pa je postal trener, ki je do brona na svetovnem prvenstvu prvič popeljal katerikoli slovenski športni kolektiv. Veselin Vujović zase pravi, da je Jugoslovan, stoje pa ga navijači še vedno pozdravljajo tudi v Barceloni, kjer je tudi pustil svoj športni pečat.
O tem, ali ga je kdo od trenerjev, ko je bil še igralec nagovoril podobno kot je sam slovenske rokometaše v Parizu v tekmi za bron proti Hrvaški, ko je slovenskim rokometašem dejal, da naj igrajo, kot da je konec sveta:
"Mislim, da me nikoli nihče od trenerjev med minuto odmora ni tako nagovoril. Tudi ko se pogovarjam s prijatelji, nekateri so športniki nekateri niso, in ponovim vse skupaj v podobnem tonu, se naježijo in pravijo, da bi tudi oni takrat naredili vse, kar bi od njih zahteval. Očitno poznam način kako vplivati na igralce v takšnih trenutkih, da dajo od sebe več kot bi objektivno lahko."
O tem ali se v glavnem zanaša nase in koliko posluša druge:
"Seveda poslušam nasvete, a vse to mora skozi nek moj psihološki filter, da se lahko odločam da ali ne. Zase bi vendarle dejal, da sem bolj trener avtokrat, ki bolj zaupa lastnim željam in idejam."
Veselin Vujović se je vedno opredeljeval za Jugoslovana, ker so to posebni ljudje.
"Samo Jugoslovani so ljudje, svobodnih nazorov in imajo odprto srce. In precej lepše se je tako počutiti, kot biti nekakšen lokal patriot ali nekdo, ki je zaslepljen z nazori, ki so daleč od modernih in humanih in daleč od moderne družbe. Tako se počutim in vesel sem da je tako. "
Koliko so vse te njegove samozavestne napovedi premišljene ali ne?
"Ali sem človek, ki nekaj izjavi, da bi laskal ljudem in našel pot do poslušalcev ali gledalcev, ali sem človek, ki v to verjame? Če bi imel tiste motivacijske govore zato, da bi bil všeč igralcem, potem do teh govorov sploh prišli ne bi. Resnično tako mislim. Medalja v Franciji pa je prišla nepričakovano, recimo. Bogu hvala, da se je zgodila, da so fantje naredili tak korak, da so se uveljavili, da se je javnost predramila, da smo vsi zaradi tega srečni."
O tem, zakaj je naredil toliko sprememb, se odrekel izkušenejšim igralcem, za nove pa pravi, da potrebujejo čas in izkušnje.
"Nisem imel nič proti rutini in izkušnjam. Bil sem proti nekaterim navadam in načinu, na katerega so ti igralci postali rutinirani. Od prvega dne sem razmišljal, da moramo postati reprezentanca visokih in močnih, da bi lahko igrali enakovredno z najboljšimi. Če moram naštevati igralce, ki niso bili tu, lahko navedem Skubeta, Bombača, Zormana, Gajiča, vse vrhunske igralce, ki bi jih vedno želel imeti v svojih ekipah kot trener, vendar s takšno postavo smo bili obsojeni, da ostanemo simpatična reprezentanca, ki igra lepo, a nikoli ne bo ničesar osvojila. To je očitno."
Rokometni selektor Veselin Vujović pravi, da bi brez sprememb slovenska reprezentanca ostala simpatična, a ne bi nikoli ničesar osvojila
Rokometni selektor Veselin Vujović pravi, da bi brez sprememb slovenska reprezentanca ostala simpatična, a ne bi nikoli ničesar osvojila
V osemdesetih je bil najboljši rokometaš na svetu, v novem tisočletju pa je postal trener, ki je do brona na svetovnem prvenstvu prvič popeljal katerikoli slovenski športni kolektiv. Veselin Vujović zase pravi, da je Jugoslovan, stoje pa ga navijači še vedno pozdravljajo tudi v Barceloni, kjer je tudi pustil svoj športni pečat.
O tem, ali ga je kdo od trenerjev, ko je bil še igralec nagovoril podobno kot je sam slovenske rokometaše v Parizu v tekmi za bron proti Hrvaški, ko je slovenskim rokometašem dejal, da naj igrajo, kot da je konec sveta:
"Mislim, da me nikoli nihče od trenerjev med minuto odmora ni tako nagovoril. Tudi ko se pogovarjam s prijatelji, nekateri so športniki nekateri niso, in ponovim vse skupaj v podobnem tonu, se naježijo in pravijo, da bi tudi oni takrat naredili vse, kar bi od njih zahteval. Očitno poznam način kako vplivati na igralce v takšnih trenutkih, da dajo od sebe več kot bi objektivno lahko."
O tem ali se v glavnem zanaša nase in koliko posluša druge:
"Seveda poslušam nasvete, a vse to mora skozi nek moj psihološki filter, da se lahko odločam da ali ne. Zase bi vendarle dejal, da sem bolj trener avtokrat, ki bolj zaupa lastnim željam in idejam."
Veselin Vujović se je vedno opredeljeval za Jugoslovana, ker so to posebni ljudje.
"Samo Jugoslovani so ljudje, svobodnih nazorov in imajo odprto srce. In precej lepše se je tako počutiti, kot biti nekakšen lokal patriot ali nekdo, ki je zaslepljen z nazori, ki so daleč od modernih in humanih in daleč od moderne družbe. Tako se počutim in vesel sem da je tako. "
Koliko so vse te njegove samozavestne napovedi premišljene ali ne?
"Ali sem človek, ki nekaj izjavi, da bi laskal ljudem in našel pot do poslušalcev ali gledalcev, ali sem človek, ki v to verjame? Če bi imel tiste motivacijske govore zato, da bi bil všeč igralcem, potem do teh govorov sploh prišli ne bi. Resnično tako mislim. Medalja v Franciji pa je prišla nepričakovano, recimo. Bogu hvala, da se je zgodila, da so fantje naredili tak korak, da so se uveljavili, da se je javnost predramila, da smo vsi zaradi tega srečni."
O tem, zakaj je naredil toliko sprememb, se odrekel izkušenejšim igralcem, za nove pa pravi, da potrebujejo čas in izkušnje.
"Nisem imel nič proti rutini in izkušnjam. Bil sem proti nekaterim navadam in načinu, na katerega so ti igralci postali rutinirani. Od prvega dne sem razmišljal, da moramo postati reprezentanca visokih in močnih, da bi lahko igrali enakovredno z najboljšimi. Če moram naštevati igralce, ki niso bili tu, lahko navedem Skubeta, Bombača, Zormana, Gajiča, vse vrhunske igralce, ki bi jih vedno želel imeti v svojih ekipah kot trener, vendar s takšno postavo smo bili obsojeni, da ostanemo simpatična reprezentanca, ki igra lepo, a nikoli ne bo ničesar osvojila. To je očitno."
Marko Kozamernik je leta 2012 peljal sina Jana na olimpijske igre v London kot nagrado za odlično gimnazijsko spričevalo. Takrat si ni predstavljal, da bo njegov sin kdaj tekmoval na največjem športnem dogodku. Družina Kozamernik je izjemno ponosna na svojega olimpijca. Kot poudarja Janova mama Mateja, si ni predstavljala, da vrhunski šport zahteva toliko odrekanja. Janova starejša brata David in Simon pa občudujeta, da je "tamau" tako discipliniran in uspešen.
Budilka jo je prebudila nekaj pred sedmo. Zatem si je privoščila zajtrk, na poti proti dvorani občudovala Eifflov stolp, nekje vmes pa v mislih zares ozavestila trenutek nastopanja na olimpijskih igrah. Zatem je šlo le še navzgor.
Judoistka Andreja Leški je osvojila zlato kolajno v kategoriji do 63 kilogramov, prvo za Slovenijo na olimpijskih igrah v Parizu. Takoj po fantastičnem uspehu jo je pred mikrofonom Vala 202 ujel Igor Tominec.
Prvo zlato olimpijsko kolajno za Slovenijo v Parizu je za radijske poslušalce pospremil Dare Rupar. Prisluhnite posnetku prenosa. Judoistka Andreja Leški je postala olimpijska prvakinja v kategoriji do 63 kilogramov, potem ko je predčasno, z iponom, premagala Mehičanko Prisco Awiti Alcaraz.
Prvo zmago na olimpijskem turnirju so slovenski rokometaši vknjižili proti Hrvaški. Izjemno napeto in dinamično tekmo je z reporterskega mesta v dvorani za poslušalce pospremil Uroš Volk.
Marko Polak predstavlja vzdušje iz športnih dvoran. Pomešal se je med nekatere slovenske navijače na tribunah in z njimi pospremil prvo zmago slovenskih odbojkarjev na olimpijskih igrah.
Ines Vidič se je v Pariz preselila zaradi ljubezni do odbojke. Danes pa je edina Slovenka, ki je zaposlena v organizacijskem odboru Pariz 2024. Zadolžena je za tehnični del izvedbe tekmovanj v odbojki na mivki. Pravi, da ima sanjsko službo, lastnost, ki ji pri delu pride najbolj prav, pa je odločnost. V pogovoru razkriva še več zanimivosti o sebi in svojem delu.
Na olimpijskih igrah v Parizu Slovenijo predstavlja najštevilčnejša odprava doslej. V reprezentanci je kar nekaj športnic in športnikov, ki se lahko potegujejo za vrhunske uvrstitve. Pod drobnogled jih je vzel Tomaž Langerholz.
Slovenijo bo na olimpijskih igrah v Parizu zastopalo rekordno število športnic in športnikov v 17-ih različnih panogah. Breakdance sicer ni med njimi, bo pa olimpijsko premiero doživel prav v Parizu. O breaking sceni doma in po svetu pa v oddaji:
V juliju se v naših športno rekreativnih oddajah posvečamo športnim panogam, ki bodo tudi letos del olimpijskih iger, pa morda o njih ne vemo prav veliko. Tokrat se bomo posvetili edinemu športu na poletnih olimpijskih igrah, v katerem so-tekmujejo tudi živali – govorili bomo o konjeništvu.
Če smo prejšnji teden v naši predolimpijski oddaji o rekreaciji govorili o športu, ki še ni imel slovenskega predstavnika na olimpijskih igrah, bo v tej oddaji drugače. Zadnja leta so pri nas v ospredju predvsem športnice in tudi v Parizu bomo imeli kar dve predstavnici - to bosta Ana Belac in Pia Babnik.
Slovenska reprezentanca je na evropskem nogometnem prvenstvu odigrala niz odličnih tekem, izkazala se je z borbeno, disciplinirano in zavzeto igro. Veliko zaslug za to ima selektor Matjaž Kek. Po tekmi je povedal, zakaj je bil izključen in kateri trenutek na tekmi se mu je zdel odločilen.
V torkovih dopoldnevih začenjamo novo serijo oddaj o športu in rekreaciji. Tokrat predstavljamo športe, ki sodijo v olimpijski program, a so morda nekoliko manj znani oziroma o njih ne govorimo toliko. Verjemite, da bo še kako zanimivo, pred prvo oddajo pa vam priporočamo, da si najprej na glavo nadenite čelado, saj gremo v BMX park.
Ponoči je v Dallasu potekala tretja tekma finala košarkarske lige NBA. Dobil jo je Boston, ki zdaj v finalni seriji vodi že s 3:0, povratek po takem zaostanku pa ni uspel še nobenemu moštvu v ligi. Luka Dončić je prvo ime teksaške ekipe in je izjemno priljubljen po celem svetu, ne le v Sloveniji in Dallasu. V trgovinah z navijaškimi artikli je v ospredju številka 77, (skoraj) vse se vrti okrog Dončića.
V Ajdovščini smo pozdravili tiste najhitrejše in najbolj vzdržljive tekače na resnično dolgih preizkušnjah v okviru Vipava trail teka. Zdi se kar malo neverjetno, da smo ljudje sposobni biti v pogonu toliko časa. Najdaljša preizkušnja je letos dolga kar 165 kilometrov, lanski zmagovalec Anže Sobočan pa je za celotno traso s potreboval 22 ur 32 minut in 27 sekund. Lani je bila trasa dolga 170 kilometrov.
Čez dober teden se bo sezona na najvišji ravni začela tudi za športne plezalce. Uvodni dve tekmi za svetovni pokal bosta na Kitajskem, vendar imajo letos najboljši plezalci le en cilj - olimpijske igre. Nastop v Parizu ima od Slovencev zagotovljen le branilka zlate medalje, Janja Garnbret, ostali so osredotočeni na boj za zadnje olimpijske vozovnice, ki si jih lahko priborijo na kvalifikacijskih tekmah.
Pri enaintridesetih letih je kariero sklenil najuspešnejši slovenski smučarski skakalec. Peter Prevc, lastnik velikega kristalnega globusa, zlatega orla in dvanajstih kolajn velikih tekmovanj. V petnajstih sezonah na najvišji ravni se je spletlo cel kup zanimivih zgodb o uspehih, pa tudi razočaranjih.
Medtem ko alpske smučarke na daljnem severu v Aareju tekmujejo v dokaj zimskih razmerah in se merijo za točke na zadnji postaji svetovnega pokala pred finalom sezone v Saalbachu, pa je na moški strani po odpovedi tekem za Pokal Vitranc v Kranjski Gori tekmovalni premor pred finalom. Pokal Vitranc ni edina žrtev globalnega segrevanja, od 45 predvidenih tekem v moškem svetovnem pokalu jih bodo v tej zimi lahko izpeljali le 36, če ne bo kakšne nove odpovedi še v Saalbachu. Gre za rekorden, kar dvajseto odstoten osip v koledarju, kar bo zagotovo sprožilo temeljite analize pri Mednarodni smučarski zvezi po koncu sezone. Kaj odpoved Pokala Vitranc potegne za seboj v slovenskem smučanju in kakšne so dolgoročne perspektive alpskih tekem na najvišji ravni v Sloveniji?
Turno smučanje bo krstni nastop na olimpijskih igrah doživelo čez dve leti. V boj za nastop na največjem športnem tekmovanju se bo v naslednji sezoni podala tudi slovenska reprezentanca, ki v svoje vrste vsako leto uspešno privablja nove člane. Prvo slovensko odličje na evropskem prvenstvu je januarja osvojila Klara Velepec s srebrom v kadetski kategoriji. Skupaj s Klaro so nam turno smučanje predstavili še Maj Pritržnik, Luka Kovačič in selektor Robert Pritržnik.
Zimsko serijo oddaj o rekreaciji zaključujemo z alpskim smučanjem. V Kranjski Gori smo se pridružili skupini smučarjev in preverili kako potekajo njihovi treningi. Kaj je tisto, kar jim je na smučanju najbolj všeč, kakšni so njihovi cilji in kam vse se odpravijo takrat, ko doma snega zmanjka?
Neveljaven email naslov