Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rokometni selektor Veselin Vujović pravi, da bi brez sprememb slovenska reprezentanca ostala simpatična, a ne bi nikoli ničesar osvojila
Rokometni selektor Veselin Vujović pravi, da bi brez sprememb slovenska reprezentanca ostala simpatična, a ne bi nikoli ničesar osvojila
V osemdesetih je bil najboljši rokometaš na svetu, v novem tisočletju pa je postal trener, ki je do brona na svetovnem prvenstvu prvič popeljal katerikoli slovenski športni kolektiv. Veselin Vujović zase pravi, da je Jugoslovan, stoje pa ga navijači še vedno pozdravljajo tudi v Barceloni, kjer je tudi pustil svoj športni pečat.
O tem, ali ga je kdo od trenerjev, ko je bil še igralec nagovoril podobno kot je sam slovenske rokometaše v Parizu v tekmi za bron proti Hrvaški, ko je slovenskim rokometašem dejal, da naj igrajo, kot da je konec sveta:
"Mislim, da me nikoli nihče od trenerjev med minuto odmora ni tako nagovoril. Tudi ko se pogovarjam s prijatelji, nekateri so športniki nekateri niso, in ponovim vse skupaj v podobnem tonu, se naježijo in pravijo, da bi tudi oni takrat naredili vse, kar bi od njih zahteval. Očitno poznam način kako vplivati na igralce v takšnih trenutkih, da dajo od sebe več kot bi objektivno lahko."
O tem ali se v glavnem zanaša nase in koliko posluša druge:
"Seveda poslušam nasvete, a vse to mora skozi nek moj psihološki filter, da se lahko odločam da ali ne. Zase bi vendarle dejal, da sem bolj trener avtokrat, ki bolj zaupa lastnim željam in idejam."
Veselin Vujović se je vedno opredeljeval za Jugoslovana, ker so to posebni ljudje.
"Samo Jugoslovani so ljudje, svobodnih nazorov in imajo odprto srce. In precej lepše se je tako počutiti, kot biti nekakšen lokal patriot ali nekdo, ki je zaslepljen z nazori, ki so daleč od modernih in humanih in daleč od moderne družbe. Tako se počutim in vesel sem da je tako. "
Koliko so vse te njegove samozavestne napovedi premišljene ali ne?
"Ali sem človek, ki nekaj izjavi, da bi laskal ljudem in našel pot do poslušalcev ali gledalcev, ali sem človek, ki v to verjame? Če bi imel tiste motivacijske govore zato, da bi bil všeč igralcem, potem do teh govorov sploh prišli ne bi. Resnično tako mislim. Medalja v Franciji pa je prišla nepričakovano, recimo. Bogu hvala, da se je zgodila, da so fantje naredili tak korak, da so se uveljavili, da se je javnost predramila, da smo vsi zaradi tega srečni."
O tem, zakaj je naredil toliko sprememb, se odrekel izkušenejšim igralcem, za nove pa pravi, da potrebujejo čas in izkušnje.
"Nisem imel nič proti rutini in izkušnjam. Bil sem proti nekaterim navadam in načinu, na katerega so ti igralci postali rutinirani. Od prvega dne sem razmišljal, da moramo postati reprezentanca visokih in močnih, da bi lahko igrali enakovredno z najboljšimi. Če moram naštevati igralce, ki niso bili tu, lahko navedem Skubeta, Bombača, Zormana, Gajiča, vse vrhunske igralce, ki bi jih vedno želel imeti v svojih ekipah kot trener, vendar s takšno postavo smo bili obsojeni, da ostanemo simpatična reprezentanca, ki igra lepo, a nikoli ne bo ničesar osvojila. To je očitno."
Rokometni selektor Veselin Vujović pravi, da bi brez sprememb slovenska reprezentanca ostala simpatična, a ne bi nikoli ničesar osvojila
Rokometni selektor Veselin Vujović pravi, da bi brez sprememb slovenska reprezentanca ostala simpatična, a ne bi nikoli ničesar osvojila
V osemdesetih je bil najboljši rokometaš na svetu, v novem tisočletju pa je postal trener, ki je do brona na svetovnem prvenstvu prvič popeljal katerikoli slovenski športni kolektiv. Veselin Vujović zase pravi, da je Jugoslovan, stoje pa ga navijači še vedno pozdravljajo tudi v Barceloni, kjer je tudi pustil svoj športni pečat.
O tem, ali ga je kdo od trenerjev, ko je bil še igralec nagovoril podobno kot je sam slovenske rokometaše v Parizu v tekmi za bron proti Hrvaški, ko je slovenskim rokometašem dejal, da naj igrajo, kot da je konec sveta:
"Mislim, da me nikoli nihče od trenerjev med minuto odmora ni tako nagovoril. Tudi ko se pogovarjam s prijatelji, nekateri so športniki nekateri niso, in ponovim vse skupaj v podobnem tonu, se naježijo in pravijo, da bi tudi oni takrat naredili vse, kar bi od njih zahteval. Očitno poznam način kako vplivati na igralce v takšnih trenutkih, da dajo od sebe več kot bi objektivno lahko."
O tem ali se v glavnem zanaša nase in koliko posluša druge:
"Seveda poslušam nasvete, a vse to mora skozi nek moj psihološki filter, da se lahko odločam da ali ne. Zase bi vendarle dejal, da sem bolj trener avtokrat, ki bolj zaupa lastnim željam in idejam."
Veselin Vujović se je vedno opredeljeval za Jugoslovana, ker so to posebni ljudje.
"Samo Jugoslovani so ljudje, svobodnih nazorov in imajo odprto srce. In precej lepše se je tako počutiti, kot biti nekakšen lokal patriot ali nekdo, ki je zaslepljen z nazori, ki so daleč od modernih in humanih in daleč od moderne družbe. Tako se počutim in vesel sem da je tako. "
Koliko so vse te njegove samozavestne napovedi premišljene ali ne?
"Ali sem človek, ki nekaj izjavi, da bi laskal ljudem in našel pot do poslušalcev ali gledalcev, ali sem človek, ki v to verjame? Če bi imel tiste motivacijske govore zato, da bi bil všeč igralcem, potem do teh govorov sploh prišli ne bi. Resnično tako mislim. Medalja v Franciji pa je prišla nepričakovano, recimo. Bogu hvala, da se je zgodila, da so fantje naredili tak korak, da so se uveljavili, da se je javnost predramila, da smo vsi zaradi tega srečni."
O tem, zakaj je naredil toliko sprememb, se odrekel izkušenejšim igralcem, za nove pa pravi, da potrebujejo čas in izkušnje.
"Nisem imel nič proti rutini in izkušnjam. Bil sem proti nekaterim navadam in načinu, na katerega so ti igralci postali rutinirani. Od prvega dne sem razmišljal, da moramo postati reprezentanca visokih in močnih, da bi lahko igrali enakovredno z najboljšimi. Če moram naštevati igralce, ki niso bili tu, lahko navedem Skubeta, Bombača, Zormana, Gajiča, vse vrhunske igralce, ki bi jih vedno želel imeti v svojih ekipah kot trener, vendar s takšno postavo smo bili obsojeni, da ostanemo simpatična reprezentanca, ki igra lepo, a nikoli ne bo ničesar osvojila. To je očitno."
Slovenija je igre v Pekingu končala kot 15. najuspešnejša država. To je najvišje doslej na zimskih igrah. V strnjenem pregledu dogajanja na Kitajskem boste podoživeli zgodbe vseh sedmih slovenskih medalj. Tisti, ki je med vsemi najbolj vajen osvajati medalje, je bil zelo ganjen ob osvojitvi prvega olimpijskega zlata, slišali pa boste, kdo so bili junaki teh iger in kako smo olimpijsko dogajanje doživeli na Valu 202, v Pekingu in doma. O superhitrih vlakih, o usodi modernih tekmovališč in tudi o kapetanu finskih hokejistov, ki pozdravlja svojega nekdanjega slovenskega soigralca podrobneje Luka Petrič.
Novo poglavje v skoraj stoletni zgodovini teh velikih tekmovanj je spisala kitajska prestolnica, svoj del pa so z zlatimi, srebrnimi in bronastimi črkami dodali tudi slovenski osvajalci odličij. V domovino se vračajo s sedmimi kolajnami.
V predzadnjih Vrhuncih dneva več o krstni slovaški hokejski kolajni, težavah organizatorjev tekaških in smučarskih tekmovanj, neverjetnem Aleksandru Boljšunovu in znova oživljeni ideji o kandidaturi iger treh dežel Gorenjske, Koroške in Furlanije Julijske Krajine.
Ker slovenski navijači športnih junakov ne morete spremljati v Pekingu, na Valu 202 olimpijsko razpoloženje raznašamo po Sloveniji. S terenskim studiem in navijaško-rekreativnim središčem. V družbi prijateljev lahko v živo spremljate uspehe slovenskih športnikov, se preizkusite v različnih disciplinah, pozdravite pa lahko tudi številne goste. V Kranjski Gori se nam je pridružil Jure Košir.
Norveški biatlonec Johannes Thingnes Boe je na igrah v Pekingu s štirimi zlatimi odličji izenačil dosežek slovitejšega rojaka Oleja Einarja Bjoerndalna. Med smučarkami prostega sloga je za poseben mejnik poskrbela Kitajka rojena v ZDA Ailing Eileen Gu, v oddaji pa boste izvedeli, kako so se na ekipno tekmo pripravili slovenski alpski smučarji in kdo se bo pomeril v finalu hokejskega turnirja.
Leta 1984 so na domačih olimpijskih igrah v Sarajevu nastopili hokejisti jugoslovanske reprezentance. Med najmlajšimi člani je bil Ljubljančan Igor Beribak, kateremu je najbolj v spominu ostala takratna ekipa Sovjetske Zveze. Kasneje že s Slovenijo se je Igor tudi prvič uvrstil na svetovno prvenstvo elitne divizije, danes pa deluje kot hokejski trener.
Na zimskih olimpijskih igrah so se z žensko alpsko kombinacijo končale posamične tekme v alpskem smučanju. Ena največjih zvezdnic tega športa, Američanka Mikaela Shiffrin, je v Pekingu še tretjič ostala brez uvrstitve, izvedeli boste kako je misli po svojem zadnjem olimpijskem nastopu strnila Maruša Ferk Saioni, da za slovaško hokejsko reprezentanco igra hrvaški hokejist, ki je v preteklosti nastopal tudi v slovenskih dvoranah in da je japonska hitrostna drsalka Miho Takagi osvojila zlato le dva dneva po tem, ko ga je izgubila v zadnjem zavoju ekipne tekme.
Saša Farič je v disciplini smučarskega krosa leta 2010 Slovenijo zastopala na olimpijskih igrah v Vancouru in osvojila 14. mesto. V sezoni 2009/10 je 39-krat nastopila v svetovnem pokalu in se osemkrat uvrstila v finale. Po poškodbah jo je pot vodila na vzhod, kjer je na KItajskem zaživela novo življenje.
Slovenija ima od leta 1998 vsaj enega nordijskega kombinatorca na zimskih olimpijskih igrah. Leta 2002 je Slovenijo zastopal Andrej Jezeršek. Na igrah v Salt Lake Cityju je v sprintu bil 12., na posamični tekmi je dosegel 13. mesto, kljub temu, da je komaj ujel start tekme. Zanj te olimpijske igre niso bile zadnje. Leta 2014 v Sočiju in 2018 v Pjongčangu je bil serviser v ameriški reprezentanci. Trenutno se 39-letnik rekreativno ukvarja s kolesarstvom in dela kot serviser koles.
Smučarski tekačici Anamarija Lampič in Eva Urevc se nista prebili v finale ekipnega sprinta v klasični tehniki, Jakov Fak zaradi slabše pripravljenosti ne bo nastopil na tekmi s skupinskim startom. V Vrhuncih dneva o pogledu Uroša Velepca na rusko-ukrajinski spor, pa tudi o ruski ženski prevladi v umetnostnem drsanju. Znova vam bomo ponudili tudi tri posebne olimpijske trenutke.
Smučarski tekačici Anamarija Lampič in Eva Urevc se nista prebili v finale ekipnega sprinta v klasični tehniki, Jakov Fak zaradi slabše pripravljenosti ne bo nastopil na tekmi s skupinskim startom. V Vrhuncih dneva o pogledu Uroša Velepca na rusko-ukrajinski spor, pa tudi o ruski ženski prevladi v umetnostnem drsanju. Znova vam bomo ponudili tudi tri posebne olimpijske trenutke.
Kje? Na Mauritiusu. Kaj počne? Vodi svoje restavracije, ko ne vodi restavracij, surfa. Rok Flander je dobro znano ime v svetu deskanja na snegu. Leta 2007 je postal svetovni prvak v paralelnem veleslalomu, poleg tega je Slovenijo trikrat zastopal na olimpijskih igrah. Najljubše so mu tiste iz Vancouvra, saj so bile v mestu, kjer bi si želel preživeti delček svojega življenja - najbolj so mu v spominu ostali nastopi iz Sočija, saj zaradi poškodbe tudi sam ni več verjel, da bo lahko tekmoval. Danes z družino živi na Mauritiusu, ki mu je že med športno kariero predstavljal pobeg od napornega urnika potovanj. Je lastnik več restavracij, ravno je v procesu odpiranja novega lokala, če Indijski ocean ponudi ugodne pogoje, pa ga lahko najdete na morskih valovih. S slovenskim olimpijcem se je za radijske valove - rubriko “Kje so in kaj počnejo?” - pogovarjal Luka Skarlovnik.
Ker slovenski navijači športnih junakov ne morete spremljati v Pekingu, na Valu 202 olimpijsko razpoloženje raznašamo po Sloveniji. S terenskim studiem in navijaško-rekreativnim središčem. V družbi prijateljev lahko v živo spremljate uspehe slovenskih športnikov, se preizkusite v različnih disciplinah, pozdravite pa lahko tudi slovenske junake. V Celju se nam je pridružil Tim Mastnak, dobitnik srebrne olimpijske kolajne v paralelnem veleslalomu v deskanju na snegu. Kmalu po izjemnem uspehu je še na Kitajskem pojasnil: "Moje vožnje sploh niso bile idealne, ampak sem se pa boril kot lev. Oče mi je vedno rekel - startaj na zlato, pa boš zadovoljen tudi, če se izide za srebro."
12. tekmovalni dan je na olimpijskih igrah nastopilo sedem slovenskih športnic in športnikov. Ilka Štuhec se je z bolečinami v hrbtu in solzami v očeh poslovila od olimpijskih iger, v Vrhuncih dneva pa tudi o zanimivi biatlonski štafetni preizkušnji in zapletu na tekmi v kombinaciji. Slišali boste tudi kapetana finske hokejske reprezentance, ki pozdravlja svojega nekdanjega soigralca Jana Muršaka in izvedeli kako je s kratkim programom opravila Rusinja Kamila Valijeva.
V rubriki Kje so zdaj se spominjamo bivših slovenskih olimpijcev. V tokratni oddaji je gost nekdanji smučarski skakalec Robert Meglič. Tekmoval je na 19. zimskih olimpijskih igrah leta 1994 v Lillehammerju. Na posamični tekmi na veliki skakalnici je bil deveti. Že kot športnik je bil zaposlen pri športni enoti policije. Zdaj pa 47-letni Robert dela na generalni policijski upravi. Pred začetkom letošnjih iger ga je pred mikrofonom ujel Miha Trošt.
Reporter Vala 202 Boštjan Reberšak se je pogovarjal s Timijem Zajcem, Lovrom Kosom, Cenetom in Petrom Prevcem po podelitvi medalj najboljšim v ekipni skakalni konkurenci.
Po moštvenih medaljah na severno-ameriških tleh, v Calgaryju in Salt Lake Cityju, so slovenski orli ekipno tekmo znova končali na stopničkah zmagovalnega odra. V oddaji boste izvedeli, da so zadnji skoki odločali o končnem vrstnem redu, kakšen je bil doprinos glavnega trenerja Roberta Hrgote in kako dobro je pripravljena alpska smučarka Ilka Štuhec pred svojim zadnjim olimpijskim nastopom.
Reporter Boštjan Reberšak je v živo pospremil zadnje trenutke skakalne ekipne tekme v Pekingu.
Slovenski orli so poleteli do srebrnega odličja. Prisluhnite trenerju Robertu Hrgoti.
Slovenski orli so v Pekingu osvojili bronasto odličje. Prislunite vsem štirim skakalcem.
Neveljaven email naslov