Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Vozniki Formule 1 so ostali brez začetka sezone v Avstraliji. Karavana se vse do zadnjega ni uspela poenotiti pri odločitvi ali izpeljati VN Avstralije ali jo odpovedati.
Kraljevi razred motošporta je bil v nizkem startu za začetek sezone, toda dirke v Avstraliji, Bahrajnu, Vietnamu in na Kitajskem so bile že odpovedane oziroma prestavljene
Sezona kraljevega razreda motošporta se ne bo začela pred majem, so najnovejše informacije iz sveta formule 1, čeprav je bila dirka v Avstraliji zelo blizu izvedbe kljub primeru okužbe s koronavirusom v ekipi McLaren, ki je v četrtek odpovedala udeležbo na dirki.
“Posvetovali smo se z ekipami, pristojnimi za zdravstvo, svetovno avtomobilistično zvezo in organizatorji dirke. Sploh nisem šel spat, samo pod tuš in nazaj na dirkališče. Ko sem izvedel novico, sem bil namreč v restavraciji. Takoj smo se lotili dela. Najprej smo namreč imeli šest ali sedem testiranih ljudi, ki so bili vsi negativni na koronavirus. Po prvem pozitivnem primeru, okoli devete ure zvečer, pa smo se lotili dela, sklicali vodje ekip in se posvetovali.” – direktor motošporta v formuli 1 Ross Brawn
Med tistimi, ki so že pred pozitivnim primerom v paddocku Formule 1 in odpovedjo dirke razmišljali o tem, da ne bi smeli tekmovati, pa je bil šestkratni in aktualni svetovni prvak Lewis Hamilton.
“Presenečen sem, da smo sploh tu. Lepo je, da imamo dirke, toda šokantno je, da smo v Avstraliji in da je tu toliko navijačev. Reakcije po svetu na virus so nekoliko pozne, toda denimo sezona lige NBA je prekinjena, formula 1 pa ne, kar me skrbi.”
Odpovedi dirke v Avstraliji je sledila prestavitev dirk v Bahrajnu in Vietnamu, prva prestavljena dirka je bila na Kitajskem.
“Poskušali bomo nadomestiti čim več dirk, toda ljudje morajo biti potrpežljivi.”
Vozniki Formule 1 so ostali brez začetka sezone v Avstraliji. Karavana se vse do zadnjega ni uspela poenotiti pri odločitvi ali izpeljati VN Avstralije ali jo odpovedati.
Kraljevi razred motošporta je bil v nizkem startu za začetek sezone, toda dirke v Avstraliji, Bahrajnu, Vietnamu in na Kitajskem so bile že odpovedane oziroma prestavljene
Sezona kraljevega razreda motošporta se ne bo začela pred majem, so najnovejše informacije iz sveta formule 1, čeprav je bila dirka v Avstraliji zelo blizu izvedbe kljub primeru okužbe s koronavirusom v ekipi McLaren, ki je v četrtek odpovedala udeležbo na dirki.
“Posvetovali smo se z ekipami, pristojnimi za zdravstvo, svetovno avtomobilistično zvezo in organizatorji dirke. Sploh nisem šel spat, samo pod tuš in nazaj na dirkališče. Ko sem izvedel novico, sem bil namreč v restavraciji. Takoj smo se lotili dela. Najprej smo namreč imeli šest ali sedem testiranih ljudi, ki so bili vsi negativni na koronavirus. Po prvem pozitivnem primeru, okoli devete ure zvečer, pa smo se lotili dela, sklicali vodje ekip in se posvetovali.” – direktor motošporta v formuli 1 Ross Brawn
Med tistimi, ki so že pred pozitivnim primerom v paddocku Formule 1 in odpovedjo dirke razmišljali o tem, da ne bi smeli tekmovati, pa je bil šestkratni in aktualni svetovni prvak Lewis Hamilton.
“Presenečen sem, da smo sploh tu. Lepo je, da imamo dirke, toda šokantno je, da smo v Avstraliji in da je tu toliko navijačev. Reakcije po svetu na virus so nekoliko pozne, toda denimo sezona lige NBA je prekinjena, formula 1 pa ne, kar me skrbi.”
Odpovedi dirke v Avstraliji je sledila prestavitev dirk v Bahrajnu in Vietnamu, prva prestavljena dirka je bila na Kitajskem.
“Poskušali bomo nadomestiti čim več dirk, toda ljudje morajo biti potrpežljivi.”
Čez 12 dni se bodo z uradnim odprtjem v Pekingu začele 24. zimske olimpijske igre. Športnice, športniki in njihovo spremljevalno osebje odštevajo do vrhunca tekmovalne zime, precej dlje pa so se na igre seveda pripravljali organizatorji s pripravo prizorišč in tudi trženjem iger. Marketing postaja od olimpijade do olimpijade vse pomembnejši dejavnik, ob trenutnih zdravstvenih nevšečnostih in manjku gledalcev na tribunah pa ima vse večjo vlogo tudi televizija in z njo povezane pravice, ki so v zadnjih desetletjih švignile v nebo.
Olimpijske igre predstavljajo preizkušen način kako države ozalšajo svoje podobe, odmaknejo svojo pozornost od temnejših lis svojega udejstvovanja in jo preusmerijo v dogodek, ki imajo pozitiven predznak.
Obiskali smo dva nogometaša, enega dobro poznate, za drugega upamo, da boste v prihodnosti v naših športnih oddajah še slišali. Branko Ilić, dolgoletni član slovenske reprezentance je lani zaključil svojo 20-letno nogometno kariero, Jon Švigelj pa je, poleg igranja za mlajšo selekcijo v domžalskem klubu, tudi del mladinske reprezentance. Jure Jeromen in Nina Smole sta ju obiskala v Domžalah, kjer se je končala kariera enega, za drugega pa tam šele dobro začenja.
Slovenska reprezentanca je grdo končala nastope na evropskem rokometnem prvenstvu. V Debrecenu je izpadla že po tretji tekmi in bo zaradi tega najbrž kaznovana tudi s težjo potjo proti svetovnemu prvenstvu. Selektor je najbolj na udaru kritik, a tudi samo z njegovo menjavo se stvari ne bodo spremenile. Jure Natek in tokratni gost Zoran Jovičič pogrešata širše urejen sistem, ki se z menjavami ne bi vedno postavljal na novo. Igralci morajo vedno vedeti, kaj je njihova naloga v reprezentanci, vodja ali vodje pa morajo biti določeni vnaprej.
V Melbournu bo imela Slovenija dve predstavnici. Tamara Zidanšek in Kaja Juvan sta spodbudno začeli sezono, v prvem krogu se bosta pomerili z igralkama, ki ju odlično poznata, favoritinja turnirja pa je domačinka in najvišje postavljena igralka Ashleigh Barty. Podrobneje o odprtem prvenstvu Avstralije in o preklicu vizuma prvemu igralcu sveta Novaku Djokoviću.
V tretji epizodi podkasta Cepelin sta Jure Natek in Uroš Volk gostila enega naših najboljših vratarjev Gorazda Škofa. Osrednja tema so bili prav vratarji, danski Niklas Landin je na tekmi proti Sloveniji pokazal, zakaj ga upravičeno razglašajo za najboljšega na svetu. Škof je pohvalil slovenskega debitanta Jožeta Baznika, hkrati pa izpostavil, da je težava slovenskih vratarjev v zadnjih letih predvsem ta, da izkušenj na klubski ravni ne nabirajo na najvišji ravni in v večini nimajo vodilnih vlog.
Slovenska reprezentanca se je v prvi tekmi proti Severni Makedoniji za zmago morala potruditi. Uvodne tekme so redko lahke, sploh na prvenstvih stare celine. Naslednji krog v Debrecenz pa prinaša povsem drugačen izziv – dvoboj proti prvemu favoritu turnirja, Danski. Dvakratni svetovni prvaki niso vesoljci, čeprav igrajo najboljši rokomet na svetu pravi Jure Natek, Cepelinu pa se je tokrat s severa Evrope pridružil tudi krožni napadalec Miha Žvižej, ki živi in igra na Danskem.
Konzervativni Mednarodni olimpijski komite težko sprejema novosti. Le tem je v glavnem namenjal vlogo predstavitvenih športov.
Z evropskim prvenstvom v rokometu (13.1. - 30.1.2022) se vrača tudi valovski rokometni podkast Cepelin. Nekdanji dolgoletni reprezentant Jure Natek in radisjki rokometni reporter Uroš Volk bosta sproščeno klepetala tudi o dogajanju na Madžarskem in Slovaškem v januarju.
2021 je bilo leto, ko so lahko mnogi dočakali svoje zamujene priložnosti. Večino lanskih prestavljenih dogodkov so letos spravili pod streho. Marsikdaj so si tekmovanja sledila kot po tekočem traku, saj so v koledar pogosto zgnetli tudi tista, ki so bila predvidena za letos. Mnogokrat je to tudi pomenilo, da so si slovenski športni uspehi sledili eden za drugim. Razburljivih, zapomljivih in srhljivih trenutkov je bilo na pretek. V športnem uredništvu Radia Slovenija smo v oddaji Šport v letu izpostavili nekaj izstopajočih. Od zlatih iskric najuspešnejših olimpijskih iger doslej do odbojkarsekga niza za katerega se je zdelo, da se nikoli ne bo končal.
22. letnik v marsičem spominja na dva najboljša slovenska skakalca. Kdo je Lovro Kos in kako je pristal v ekipi za svetovni pokal? Z njim je spregovoril Boštjan Reberšak.
Olimpijsko odštevanje do Pekinga 2022 začinjamo z razmislekom o tem, če bodo velike športne prireditve v prihodnje čedalje bolj (ne)odvisne od vremena.
Športna pot 23-letnega Tadeja Pogačarja je bogata, a še vedno skoraj na začetku. Že pred zmago na Tour de l'Aveniru, odskočni deski za prihodnje šampione Toura, je imel predpogodbo z moštvom Združenih arabskih Emiratov. Leta 2019 je na španski Vuelti nizal uspeh za uspehom - tri etapne zmage in skupno tretje mesto je bil iztržek nad vsemi pričakovanji. Na cestni dirki državnega prvenstva 2020, je bil Primož Roglič močnejši, v vožnji na čas na Pokljuki pa je Pogačar z zmago naredil nekakšen nesluteni uvod v poznejši preobrat na francoskem Touru. Ob začetku predzadnje etape – vožnje na čas – je imel Roglič 57 sekund prednosti pred Pogačarjem, toda 19. september 2020 bo ob epskem zasuku za vedno zapisan v svetovno kolesarsko zgodovino. Svojo drugo zmago na Touru je Tadej Pogačar osvojil z ogromno prednostjo več kot petih minut, po Touru pa je še v isti sapi osvojil tudi bronasto olimpijsko medaljo v Tokiu na cestni dirki – vsega šest dni po koncu v Parizu.
22-letnica že nekaj let velja za najboljšo športno plezalko na svetu. Letos je postala športnica leta v domovini. V Tokiu je upravičila vlogo favoritinje, a priznala, da je čutila velik pritisk, čeprav je v finalu pokosila s konkurenco.
Kdo in kako se še odloča za izvedbo olimpijskih iger? Zakaj je tradicionalnih zimskih športnih prizorišč vedno manj med organizatorji največjih iger na svetu?
V drugi oddaji serije pred zimskimi olimpijskimi igrami govorimo o vrednotah in načelih olimpijskega gibanja. Je res važno le sodelovati in ne zmagati? O vrlinah in predvsem poštenosti smo se pogovarjali z dr. Milanom Hosto.
Bo olimpijsko načelo - pomembno je sodelovati in ne zmagati, aktualno tudi v prihodnosti?
Do zimskih olimpijskih iger v Pekingu je še 54 dni. Z današnjim nedeljskim športnim popoldnevom začenjamo serijo oddaj, v katerih bomo razmišljali o trenutnem stanju olimpijskih iger in njihovi prihodnosti. V prvi oddaji se Matej Hrastar posveča prirediteljem iger, kdo so mesta in države, ki sploh še lako priredijo tako velik dogodek, kaj so njihovi motivi in kaj težave s katerimi se srečujejo.
Do zimskih olimpijskih iger v Pekingu je še 54 dni. Z današnjim nedeljskim športnim popoldnevom začenjamo serijo oddaj, v katerih bomo razmišljali o trenutnem stanju olimpijskih iger in njihovi prihodnosti. V prvi oddaji se Matej Hrastar posveča prirediteljem iger, kdo so mesta in države, ki sploh še lako priredijo tako velik dogodek, kaj so njihovi motivi in kaj težave s katerimi se srečujejo.
V torek se je na ledeniku nad Söldenom smrtno ponesrečil najbolj znan slovenski deskar na snegu Marko Grilc. Grilc je bil prva vzhodno evropska zvezda deskanja v prostem slogu, tako na tekmovanjih kot na filmih, prek katerih je svoj vpliv v teh krogih nenehno potrjeval v 30-ih letih, kolikor jih je prebil na snežni deski. Z njo je bil kot eno. Navdušil in navduševal je za ta šport številne mlade.
Neveljaven email naslov