Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Zoom, Teams in podobne aplikacije so poskrbele, da smo se še bolj zasedeli. Kaj večurno dnevno sedenje povzroča naši hrbtenici in kako si počasi spet pridobiti boljšo telesno pripravljenost? Svetujeta dr. Dejan Kernc, kineziolog ter vodja in ustanovitelj sistema vadbe re.aktiv, in Mitja Samardžija, vodja oddelka za šport na Inštitutu za medicino in šport.
Zoom, Teams in podobne aplikacije so poskrbele, da smo se še bolj zasedeli. Kaj večurno dnevno sedenje povzroča naši hrbtenici in kako si počasi spet pridobiti boljšo telesno pripravljenost
"Vsakdanje funkcioniranje se je spremenilo. Zaradi domačega okolja, kjer se najpogosteje zadržujemo, tudi večkrat vstanemo, kot bi sicer, saj opravljamo tudi druge stvari, ki jih v službi verjetno ne bi. Delamo tudi več pavz," opozarja dr. Dejan Kernc, kineziolog ter vodja in ustanovitelj sistema vadbe re.aktiv.
"Z vidika bolečin v križu so kratkotrajni odmori zelo priporočljivi, da ne ohranjamo dolgotrajnega statičnega položaja. Ko sedimo ob računalniku, imamo zaslon v nekoliko nižji poziciji, kot je glava, ki je tako nekoliko bolj predklonjena. V takšnem položaju je teža naše glave še enkrat večja. Predstavljajte si, da to ponavljate dan za dnem. Porast bolečin v vratnem delu je kar velik."
Raziskave so pokazale, da samo sedenje ne vpliva na bolečine v križu. Pozorni moramo biti na zakrčenost, ki pride z dolgotrajnim sedenjem in stresom. Tudi splošna raven funkcioniranja je med epidemijo padla. Kako pa si lahko sami pomagamo pri bolečinah v hrbtenici?
"V največji meri pomaga gretje razbolelega predela, saj gre za vnetje, kjer se z gretjem strukture hitreje regenerirajo. Ni nujno, da to pomaga čisto vsem. Poslušajte telo. Hrbtenica se odzove vsakemu posebej. Zmotno razmišljanje je, da je treba ob bolečinah v križu počivati. Seveda se je treba gibati, priporočljiva je hoja, ki zelo blagodejno uvpliva na razbremenitev, a vse do bolečine. Lahko delate krepilne in raztezne vaje. Nasvet, ki zajema vse skupaj, je, da bodite potrpežljivi. Pogosto se posamezniku stanje zelo izboljša, a se v popolnosti preda vsemu skupaj in se njegovo stanje spet poslabša."
"Psihološko gledano smo zdaj na rekreacijo bolj pripravljeni, kot smo bili pred epidemijo," razmišlja Mitja Samardžija, vodja oddelka za šport na Inštitutu za medicino in šport.
"Lačni smo gibanja, lačni smo dogodkov in vseh pozitivnih učinkov športa. To je tudi prva nevarnost. Glavna ovira pri ukvarjanju s športom je ta, da količinsko zdaj ne zmoremo veliko, sploh pa ne zmoremo delati velikih obremenitev dalj časa. Treba je časovno umirjeno dvigovati obremenitev, šele potem dvigniti intenzivnost vadbe, saj je vzdržljivost zelo povezana s tveganjem za pojav poškodbe. Če vzdržljivosti ni, se pojavi utrujenost, ki je največkrat vzrok za nastanek poškodb, sploh pri rekreativnih športnikih."
Zoom, Teams in podobne aplikacije so poskrbele, da smo se še bolj zasedeli. Kaj večurno dnevno sedenje povzroča naši hrbtenici in kako si počasi spet pridobiti boljšo telesno pripravljenost? Svetujeta dr. Dejan Kernc, kineziolog ter vodja in ustanovitelj sistema vadbe re.aktiv, in Mitja Samardžija, vodja oddelka za šport na Inštitutu za medicino in šport.
Zoom, Teams in podobne aplikacije so poskrbele, da smo se še bolj zasedeli. Kaj večurno dnevno sedenje povzroča naši hrbtenici in kako si počasi spet pridobiti boljšo telesno pripravljenost
"Vsakdanje funkcioniranje se je spremenilo. Zaradi domačega okolja, kjer se najpogosteje zadržujemo, tudi večkrat vstanemo, kot bi sicer, saj opravljamo tudi druge stvari, ki jih v službi verjetno ne bi. Delamo tudi več pavz," opozarja dr. Dejan Kernc, kineziolog ter vodja in ustanovitelj sistema vadbe re.aktiv.
"Z vidika bolečin v križu so kratkotrajni odmori zelo priporočljivi, da ne ohranjamo dolgotrajnega statičnega položaja. Ko sedimo ob računalniku, imamo zaslon v nekoliko nižji poziciji, kot je glava, ki je tako nekoliko bolj predklonjena. V takšnem položaju je teža naše glave še enkrat večja. Predstavljajte si, da to ponavljate dan za dnem. Porast bolečin v vratnem delu je kar velik."
Raziskave so pokazale, da samo sedenje ne vpliva na bolečine v križu. Pozorni moramo biti na zakrčenost, ki pride z dolgotrajnim sedenjem in stresom. Tudi splošna raven funkcioniranja je med epidemijo padla. Kako pa si lahko sami pomagamo pri bolečinah v hrbtenici?
"V največji meri pomaga gretje razbolelega predela, saj gre za vnetje, kjer se z gretjem strukture hitreje regenerirajo. Ni nujno, da to pomaga čisto vsem. Poslušajte telo. Hrbtenica se odzove vsakemu posebej. Zmotno razmišljanje je, da je treba ob bolečinah v križu počivati. Seveda se je treba gibati, priporočljiva je hoja, ki zelo blagodejno uvpliva na razbremenitev, a vse do bolečine. Lahko delate krepilne in raztezne vaje. Nasvet, ki zajema vse skupaj, je, da bodite potrpežljivi. Pogosto se posamezniku stanje zelo izboljša, a se v popolnosti preda vsemu skupaj in se njegovo stanje spet poslabša."
"Psihološko gledano smo zdaj na rekreacijo bolj pripravljeni, kot smo bili pred epidemijo," razmišlja Mitja Samardžija, vodja oddelka za šport na Inštitutu za medicino in šport.
"Lačni smo gibanja, lačni smo dogodkov in vseh pozitivnih učinkov športa. To je tudi prva nevarnost. Glavna ovira pri ukvarjanju s športom je ta, da količinsko zdaj ne zmoremo veliko, sploh pa ne zmoremo delati velikih obremenitev dalj časa. Treba je časovno umirjeno dvigovati obremenitev, šele potem dvigniti intenzivnost vadbe, saj je vzdržljivost zelo povezana s tveganjem za pojav poškodbe. Če vzdržljivosti ni, se pojavi utrujenost, ki je največkrat vzrok za nastanek poškodb, sploh pri rekreativnih športnikih."
Primož Roglič je z zmago v kronometru na najlepši način potrdil tretjo zaporedno skupno zmago Vuelti.
Slovenski odbojkarji po četrtem mestu v ligi narodov zdaj odhajajo na evropsko prvenstvo. Skupinski del začenjajo na Češkem.
Spomladanski uvod je pokazal, da je skupina zelo izenačena. Navsezadnje je to potrdila slovenska izbrana vrsta. Začenja se nov reprezentančni premor.
Po odpovedi nastopa Aljaža Bedeneta in neuspešnih nastopih v kvalifikacijah Blaža Kavčiča in Blaža Role v konkurenci posameznikov Slovenija ne bo imela nobenega predstavnika v moškem delu turnirja. V ženski konkurenci bodo nastopile Tamara Zidanšek, Polona Hercog in Kaja Juvan.
Slovenski nastopi na paraolimpijskih igrah v Tokiu so se začeli v dvorani namenjeni namiznemu tenisu. Luka Trtnik bo jutri v njej lovil napredovanje v izločilne boje, vsak dan pa se v dvorano odpravi nekdanja parašportnica, ki je blestela prav v tej izjemno hitri športni panogi z žogico. Mateja Pintar Pustovrh je nastopila na treh paraolimpijskih igrah, najuspešnejše zanjo so bile v Atenah pred 17-imi leti, zdaj pa se po zaslugi ljubezni do tega športa na svojih četrtih igrah preizkuša v povsem novi vlogi. V dvorani Tokyo Metropolitan Gymnasium jo je pred mikrofon ujel Marko Polak.
Dva dneva nas ločita do začetka paraolimpijskih iger v Tokiu. Predstavitev slovenske reprezentance je pripravil Marko Polak.
Padalski festival Summer boogie v Bovec je ta mesec že petič privabil ljubitelje tega atraktivnega športa z vsega sveta. V edinstvenem okolju, med alpskimi vršaci, v padalskih skokih uživajo tako vrhunski padalci, kot začetniki, zelo privlačni so skoki v tandemu. Nekaj tovrstnih utrinkov je pred dnevi na bovškem letališču ujel Sandi Škvarč in jih zaokrožil v reportažo.
Na prvenstvu v Romuniji so meed 117 igralkami iz 29. držav štiri Slovenke, tudi mednarodna mojstrica Laura Unuk. Presenečenje turnirja iz slovenskega tabora je Monika Rozman.
Olimpijske igre v Tokiu so bile velik izziv ne samo za športnike pač pa tudi za našo radijsko ekipo. Veliko oviro pri vsakdanjih opravilih je predstavljala komunikacija, saj Japonci praktično ne govorijo tujih jezikov. Japonska prijaznost se zdi površna, sploh zaradi tega, ker tamkajšnji prebivalci po večini izvedbe olimpijskih iger niso podprli. O navadah Japoncev in načinu tamkajšnjega življenja pa več Klemen Senica, ki živi in dela na Japonskem, kjer proučuje japonsko književnost v poznem imperialnem obdobju
Z zaključno slovesnostjo so se končale igre 32. olimpijade moderne dobe, ki so bile za Slovenijo najuspešnejše doslej. Radijska ekipa na Japonskem je v prerez vzela nastope izjemno nadarjene generacije slovenskih športnikov, se dotaknila vrhuncev iger ter delila dobre in slabe izkušnje bivanja in dela v Tokiu. V oddaji pa izveste še kako so navijači pričakali košarkarje ob prihodu v domovino.
Popoldanski pregled zadnjega dne olimpijskih iger je pripravil Jože Pepevnik.
V nedeljskem športnem popoldnevu se pogovarjamo o olimpijskih igrah. Naša radijska ekipa na terenu se bo v naslednjih minutah posvetila vtisom letošnjih olimpijskih iger. O spremembah v primerjavi s prejšnjimi izvedbami, o zelo prijaznih in ustrežljivih Japoncih ter o občutku varnosti, ki je v Tokiu na izjemno visoki ravni. Slišali boste, da se je bilo na nekatere zadeve precej težje navaditi, denimo tudi na izjemno stroga proticovidna pravila, pa tudi, da so tehnološko izjemno razviti Japonci v času olimpijskih iger marsikje digitalno zamenjalo za analogno.
Pregled dogajanja v Tokiu danes lahko poslušate v nedeljskem športnem popoldnevu. Nadaljujemo niz novinarskih okroglih miz in sicer z mednarodnimi vrhunci. Slišali boste, kako so Američani zadnji dan prišli nazaj na vrh med vsemi državami udeleženkami, več tudi o izjemnim priljubljenosti baseballa na Japonskem, kjer je ta šport v središču pozornosti vseh medijev, podrobneje tudi o nekaterih izstopajočih junakih iger, denimo o Lisi Carrington, ki je na mirnih vodah osvojila tri zlate medalje, pa o Karstenu Warholmu, ki je krepko popravil svetovni rekord na 400 metrov z ovirami, naša radijska ekipa pa bo predstavila tudi nekaj zgodb o Slovencih, ki so sodelovali z drugimi reprezentancami na teh igrah.
Slišali boste, kdo so bili osrednji junaki iger, katere države so najbolj presenetile in da so za slovenske košarkarje pesti stiskali spremljevalci na marsikaterem prizorišču olimpijskih iger. Slišali boste, kako so bile te igre drugačne od prejšnjih, kako je bilo zaradi vseh predpisov oteženo spremljanje in delo na igrah ter zakaj so se mnogi Japonci med igrami opravičevali tujim gostom. O vseh teh zgodbah bomo govorili v naslednjih dveh urah. Pogovarjali se bodo člani naše radijske olimpijske odprave. Govorili bodo o izjemnih 22-letnikih. Med njimi je tudi Janja Garnbret, ki je bila že pred igrami precej prepoznavna na Japonskem, naša ekipa pa je v Tokiu videla, kakšna globalna zvezda je Luka Dončić, slišali boste tudi, kako se spremeni življenje olimpijskih prvakov.
Pogovor z Luko Slabetom. Olimpijskih prvakom z ameriško žensko odbojkarsko reprezentanco. V finalu so s 3:0 v nizih premagale Brazilke in osvojile prvo olimpijsko zlato.
Slovenska košarkarska reprezentanca je v dvoboju za bronasto odličje ostala brez goriva in ni zmogla zaustavljati naletov razpoloženih Avstralcev na čelu s Pattyjem Millsom. V oddaji boste tudi slišali, kako se je končal olimpijski turnir za obetavno mlado slovensko golfistko in kaj je velikan svetovnega rokometa zaupal Valu 202.
Slovenska olimpijska odprava je bogatejša za novo zlato odličje, tretje na igrah, skupno peto v Tokiju. Za tega je v svojem slogu poskrbela Janja Garnbret, ki je v plezalni kombinaciji pometla s tekmicami. Med poudarki oddaje tudi o novi presenetljivi zmagi italijanskega sprinta in podvigu grških vaterpolistov, ki se veselijo krstne olimpijske medalje.
Športna plezalka Janja Garnbret je na olimpijskih igrah v Tokiu osvojila zlato medaljo v kombinaciji. Po prepričljivi zmagi se je z njo pogovarjal Franci Pavšer, Garnbretova pa je govorila o poti do vrha in pritisku s katerim se je soočala.
Slovenija je v pričakovanju razpleta tekme v športnem plezanju. Janja Garnbret je pokorila vso konkurenco in po petem mestu v hitrosti, kjer je z 7.81 dosegla nov slovenski rekord, slavila etapno zmago v balvanih in prevzela vodstvo v kombinaciji. Končan je tretji tekmovalni dan olimpijskega turnirja v golfu. Pia Babnik je odigrala dva udarca nad parom igrišča in zdrsnila med drugo polovico 60ih udeleženk. V kvalifikacijah mnogoboja v ritmični gimnastiki je nastopila Jekaterina Vedenejeva in zasedla 16. mesto. Najboljšo oceno je prejela za vajo z žogo, za finalom najboljše deseterice pa zaostala za približno 3 točke. Po včerajšnji košarkarski evforiji, jutri še en podoben dan, Sicer za bron, vseeno pa za prvo slovensko olimpijsko kolajno v moštvenih športih. Tekmec bo Avstralija.
Neveljaven email naslov