Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Bolečine v hrbtenici so znane skoraj vsem odraslim. Medvretenčne ploščice se začnejo degenerirati med 16. In 20. letom. Kdor bo pri štiridesetih šel na magnetno resonancno, bo definitivno imel degenerativne spremembe. Vprašanje je, koliko te spremembe vplivajo na bolečine. Z napačnim delovanjem pospešujemo degeneracijski proces.
Bolečine v hrbtenici so znane skoraj vsem odraslim, degenerativne spremembe v kostnem vezivnem tkivu pa se začnejo že kmalu po dobi odraščanja
"Menim, da je pri spletnih sestankih ena velika prednost. Absolutno zahtevajo posameznikovo zbranost, ampak hkrati mu nudijo mobilnost. Če gledamo z vidika bolečin v hrbtu, je zelo pomembno, da nismo predolgo v statičnem položaju. Da se po dolgem času sedenja raztegnemo," opozarja dr. Dejan Kernc, kineziolog ter vodja in ustanovitelj sistema vadbe re.aktiv.
Zakaj od 10 do 20 odstotkov ljudi nima bolečin v hrbtenici?
"Prvi dejavnik je ta, da ima nekdo boljše kosti kot nekdo drug. Pomembna je tudi mišična masa. Večja mišična masa pomeni večji nivo aktivacije. Tretji in najpomembnješi dejavnik pa je ta, da je nekdo že vse življenje aktiven."
Iz podatkov NIJZ sta izbranega zdravnika zaradi bolečin v hrbtenici v povprečju obiskala dva pacienta na dan. V isti raziskavi iz leta 2017 so zapisali, da vsak pacient z bolečino v hrbtu, pri katerem lahko preprečijo dolgotrajno bolniško odsotnost, v samo sedmih mesecih prihrani toliko sredstev, kolikor jih v enakem obdobju za fizioterapevtske storitve porabi sto pacientov z bolečino v hrbtu.
"Medvretenčne ploščice se začnejo degenerirati med 16. In 20. letom. Kdor bo pri štiridesetih šel na magnetno resonancno, bo definitivno imel degenerativne spremembe. Vprašanje je, koliko te spremembe vplivajo na bolečine. Z napačnim delovanjem pospešujemo degeneracijski proces"
Pravilnih dvigov in spustov ter nasploh redne telesne dejavnosti, pa se lahko naučite tudi v fitnes centrih. Naloga trenerjev je, da vadeče ponovno spravijo v formo.
"Z vsemi smo začeli, kot da so prišli prvič. Pred vadbo smo opravili testiranja, skrajšali smo vadbene ure in intenzivnost." - Polona Gosar, osebna trenerka
Bolečine v hrbtenici so znane skoraj vsem odraslim. Medvretenčne ploščice se začnejo degenerirati med 16. In 20. letom. Kdor bo pri štiridesetih šel na magnetno resonancno, bo definitivno imel degenerativne spremembe. Vprašanje je, koliko te spremembe vplivajo na bolečine. Z napačnim delovanjem pospešujemo degeneracijski proces.
Bolečine v hrbtenici so znane skoraj vsem odraslim, degenerativne spremembe v kostnem vezivnem tkivu pa se začnejo že kmalu po dobi odraščanja
"Menim, da je pri spletnih sestankih ena velika prednost. Absolutno zahtevajo posameznikovo zbranost, ampak hkrati mu nudijo mobilnost. Če gledamo z vidika bolečin v hrbtu, je zelo pomembno, da nismo predolgo v statičnem položaju. Da se po dolgem času sedenja raztegnemo," opozarja dr. Dejan Kernc, kineziolog ter vodja in ustanovitelj sistema vadbe re.aktiv.
Zakaj od 10 do 20 odstotkov ljudi nima bolečin v hrbtenici?
"Prvi dejavnik je ta, da ima nekdo boljše kosti kot nekdo drug. Pomembna je tudi mišična masa. Večja mišična masa pomeni večji nivo aktivacije. Tretji in najpomembnješi dejavnik pa je ta, da je nekdo že vse življenje aktiven."
Iz podatkov NIJZ sta izbranega zdravnika zaradi bolečin v hrbtenici v povprečju obiskala dva pacienta na dan. V isti raziskavi iz leta 2017 so zapisali, da vsak pacient z bolečino v hrbtu, pri katerem lahko preprečijo dolgotrajno bolniško odsotnost, v samo sedmih mesecih prihrani toliko sredstev, kolikor jih v enakem obdobju za fizioterapevtske storitve porabi sto pacientov z bolečino v hrbtu.
"Medvretenčne ploščice se začnejo degenerirati med 16. In 20. letom. Kdor bo pri štiridesetih šel na magnetno resonancno, bo definitivno imel degenerativne spremembe. Vprašanje je, koliko te spremembe vplivajo na bolečine. Z napačnim delovanjem pospešujemo degeneracijski proces"
Pravilnih dvigov in spustov ter nasploh redne telesne dejavnosti, pa se lahko naučite tudi v fitnes centrih. Naloga trenerjev je, da vadeče ponovno spravijo v formo.
"Z vsemi smo začeli, kot da so prišli prvič. Pred vadbo smo opravili testiranja, skrajšali smo vadbene ure in intenzivnost." - Polona Gosar, osebna trenerka
Olimpijske igre predstavljajo preizkušen način kako države ozalšajo svoje podobe, odmaknejo svojo pozornost od temnejših lis svojega udejstvovanja in jo preusmerijo v dogodek, ki imajo pozitiven predznak.
Obiskali smo dva nogometaša, enega dobro poznate, za drugega upamo, da boste v prihodnosti v naših športnih oddajah še slišali. Branko Ilić, dolgoletni član slovenske reprezentance je lani zaključil svojo 20-letno nogometno kariero, Jon Švigelj pa je, poleg igranja za mlajšo selekcijo v domžalskem klubu, tudi del mladinske reprezentance. Jure Jeromen in Nina Smole sta ju obiskala v Domžalah, kjer se je končala kariera enega, za drugega pa tam šele dobro začenja.
Slovenska reprezentanca je grdo končala nastope na evropskem rokometnem prvenstvu. V Debrecenu je izpadla že po tretji tekmi in bo zaradi tega najbrž kaznovana tudi s težjo potjo proti svetovnemu prvenstvu. Selektor je najbolj na udaru kritik, a tudi samo z njegovo menjavo se stvari ne bodo spremenile. Jure Natek in tokratni gost Zoran Jovičič pogrešata širše urejen sistem, ki se z menjavami ne bi vedno postavljal na novo. Igralci morajo vedno vedeti, kaj je njihova naloga v reprezentanci, vodja ali vodje pa morajo biti določeni vnaprej.
V Melbournu bo imela Slovenija dve predstavnici. Tamara Zidanšek in Kaja Juvan sta spodbudno začeli sezono, v prvem krogu se bosta pomerili z igralkama, ki ju odlično poznata, favoritinja turnirja pa je domačinka in najvišje postavljena igralka Ashleigh Barty. Podrobneje o odprtem prvenstvu Avstralije in o preklicu vizuma prvemu igralcu sveta Novaku Djokoviću.
V tretji epizodi podkasta Cepelin sta Jure Natek in Uroš Volk gostila enega naših najboljših vratarjev Gorazda Škofa. Osrednja tema so bili prav vratarji, danski Niklas Landin je na tekmi proti Sloveniji pokazal, zakaj ga upravičeno razglašajo za najboljšega na svetu. Škof je pohvalil slovenskega debitanta Jožeta Baznika, hkrati pa izpostavil, da je težava slovenskih vratarjev v zadnjih letih predvsem ta, da izkušenj na klubski ravni ne nabirajo na najvišji ravni in v večini nimajo vodilnih vlog.
Slovenska reprezentanca se je v prvi tekmi proti Severni Makedoniji za zmago morala potruditi. Uvodne tekme so redko lahke, sploh na prvenstvih stare celine. Naslednji krog v Debrecenz pa prinaša povsem drugačen izziv – dvoboj proti prvemu favoritu turnirja, Danski. Dvakratni svetovni prvaki niso vesoljci, čeprav igrajo najboljši rokomet na svetu pravi Jure Natek, Cepelinu pa se je tokrat s severa Evrope pridružil tudi krožni napadalec Miha Žvižej, ki živi in igra na Danskem.
Konzervativni Mednarodni olimpijski komite težko sprejema novosti. Le tem je v glavnem namenjal vlogo predstavitvenih športov.
Z evropskim prvenstvom v rokometu (13.1. - 30.1.2022) se vrača tudi valovski rokometni podkast Cepelin. Nekdanji dolgoletni reprezentant Jure Natek in radisjki rokometni reporter Uroš Volk bosta sproščeno klepetala tudi o dogajanju na Madžarskem in Slovaškem v januarju.
2021 je bilo leto, ko so lahko mnogi dočakali svoje zamujene priložnosti. Večino lanskih prestavljenih dogodkov so letos spravili pod streho. Marsikdaj so si tekmovanja sledila kot po tekočem traku, saj so v koledar pogosto zgnetli tudi tista, ki so bila predvidena za letos. Mnogokrat je to tudi pomenilo, da so si slovenski športni uspehi sledili eden za drugim. Razburljivih, zapomljivih in srhljivih trenutkov je bilo na pretek. V športnem uredništvu Radia Slovenija smo v oddaji Šport v letu izpostavili nekaj izstopajočih. Od zlatih iskric najuspešnejših olimpijskih iger doslej do odbojkarsekga niza za katerega se je zdelo, da se nikoli ne bo končal.
22. letnik v marsičem spominja na dva najboljša slovenska skakalca. Kdo je Lovro Kos in kako je pristal v ekipi za svetovni pokal? Z njim je spregovoril Boštjan Reberšak.
Olimpijsko odštevanje do Pekinga 2022 začinjamo z razmislekom o tem, če bodo velike športne prireditve v prihodnje čedalje bolj (ne)odvisne od vremena.
Športna pot 23-letnega Tadeja Pogačarja je bogata, a še vedno skoraj na začetku. Že pred zmago na Tour de l'Aveniru, odskočni deski za prihodnje šampione Toura, je imel predpogodbo z moštvom Združenih arabskih Emiratov. Leta 2019 je na španski Vuelti nizal uspeh za uspehom - tri etapne zmage in skupno tretje mesto je bil iztržek nad vsemi pričakovanji. Na cestni dirki državnega prvenstva 2020, je bil Primož Roglič močnejši, v vožnji na čas na Pokljuki pa je Pogačar z zmago naredil nekakšen nesluteni uvod v poznejši preobrat na francoskem Touru. Ob začetku predzadnje etape – vožnje na čas – je imel Roglič 57 sekund prednosti pred Pogačarjem, toda 19. september 2020 bo ob epskem zasuku za vedno zapisan v svetovno kolesarsko zgodovino. Svojo drugo zmago na Touru je Tadej Pogačar osvojil z ogromno prednostjo več kot petih minut, po Touru pa je še v isti sapi osvojil tudi bronasto olimpijsko medaljo v Tokiu na cestni dirki – vsega šest dni po koncu v Parizu.
22-letnica že nekaj let velja za najboljšo športno plezalko na svetu. Letos je postala športnica leta v domovini. V Tokiu je upravičila vlogo favoritinje, a priznala, da je čutila velik pritisk, čeprav je v finalu pokosila s konkurenco.
Kdo in kako se še odloča za izvedbo olimpijskih iger? Zakaj je tradicionalnih zimskih športnih prizorišč vedno manj med organizatorji največjih iger na svetu?
V drugi oddaji serije pred zimskimi olimpijskimi igrami govorimo o vrednotah in načelih olimpijskega gibanja. Je res važno le sodelovati in ne zmagati? O vrlinah in predvsem poštenosti smo se pogovarjali z dr. Milanom Hosto.
Bo olimpijsko načelo - pomembno je sodelovati in ne zmagati, aktualno tudi v prihodnosti?
Do zimskih olimpijskih iger v Pekingu je še 54 dni. Z današnjim nedeljskim športnim popoldnevom začenjamo serijo oddaj, v katerih bomo razmišljali o trenutnem stanju olimpijskih iger in njihovi prihodnosti. V prvi oddaji se Matej Hrastar posveča prirediteljem iger, kdo so mesta in države, ki sploh še lako priredijo tako velik dogodek, kaj so njihovi motivi in kaj težave s katerimi se srečujejo.
Do zimskih olimpijskih iger v Pekingu je še 54 dni. Z današnjim nedeljskim športnim popoldnevom začenjamo serijo oddaj, v katerih bomo razmišljali o trenutnem stanju olimpijskih iger in njihovi prihodnosti. V prvi oddaji se Matej Hrastar posveča prirediteljem iger, kdo so mesta in države, ki sploh še lako priredijo tako velik dogodek, kaj so njihovi motivi in kaj težave s katerimi se srečujejo.
V torek se je na ledeniku nad Söldenom smrtno ponesrečil najbolj znan slovenski deskar na snegu Marko Grilc. Grilc je bil prva vzhodno evropska zvezda deskanja v prostem slogu, tako na tekmovanjih kot na filmih, prek katerih je svoj vpliv v teh krogih nenehno potrjeval v 30-ih letih, kolikor jih je prebil na snežni deski. Z njo je bil kot eno. Navdušil in navduševal je za ta šport številne mlade.
Pod največji uspeh lanske zime je podpisana ženska skakalna reprezentanca - na čelu z dobitnico velikega kristalnega globusa Niko Križnar in svetovno prvakinjo s srednje naprave Emo Klinec. Skakalke letos čaka rekordno število tekem z vrhuncema na Ljubnem, kjer bodo silvestrovale, in na olimpijskih igrah v Pekingu.
Neveljaven email naslov