Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Do zimskih olimpijskih iger v Pekingu je še 54 dni. Z današnjim nedeljskim športnim popoldnevom začenjamo serijo oddaj, v katerih bomo razmišljali o trenutnem stanju olimpijskih iger in njihovi prihodnosti. V prvi oddaji se Matej Hrastar posveča prirediteljem iger, kdo so mesta in države, ki sploh še lako priredijo tako velik dogodek, kaj so njihovi motivi in kaj težave s katerimi se srečujejo.
Bližajo se zimske olimpijske igre v Pekingu
Olimpijske igre so v devetdesetih letih in v začetku 21. stoletja postajale vedno večje. Sydney leta 2000 je bil velik uspeh, prav tako so bile izvedbeno uspešne tudi zimske igre leta 2002, ki jih je gostil Salt Lake City. Drugače je bilo z Grčijo in Atenami, ki so sledile. Grki so si že dalj časa prizadevali organizacijo iger, izpeljali so jih leta 2004. Država je občutila močne finančne posledice, ki jih lahko prinese organizacija takšnega dogodka. Prišlo je do propadanja objektov, grška družba pa je bila v velikih dolgovih. Posledično se v zadnjem obdobju vse manj držav odloča za kandidaturo. Pred 25 leti je bilo za organizacijo poletnih iger leta 2004 enajst kandidatov, Tokyo je bil pred osmimi leti izbran med šestimi mesti. Brisbane je bil za igre čez enajst let edini resen kandidat.
"Brisbane je mesto, ki je pretrpelo že marsikaj. Imelo je naravne nesreče, poplave, kljub temu je bilo odločno in ambiciozno. In zdaj je čas, da Brisbane zacveti. To je novo obdobje za mesto in za olimpijske igre." - Adrian Schrinner
Med kandidati prihaja do pomislekov, saj je organizacija iger velik zalogaj. Glavna motiva sta mednarodni prestiž in utrjevanje notranjepolitične pozicije. Število kandidatov se tako manjša, so pa nekatere države, ki so še vedno vztrajne, kljub nenaklonjenim razmeram. Turki so bili v tem stoletju med kandidati šestkrat, Španci pa kar devetkrat.
Do zimskih olimpijskih iger v Pekingu je še 54 dni. Z današnjim nedeljskim športnim popoldnevom začenjamo serijo oddaj, v katerih bomo razmišljali o trenutnem stanju olimpijskih iger in njihovi prihodnosti. V prvi oddaji se Matej Hrastar posveča prirediteljem iger, kdo so mesta in države, ki sploh še lako priredijo tako velik dogodek, kaj so njihovi motivi in kaj težave s katerimi se srečujejo.
Bližajo se zimske olimpijske igre v Pekingu
Olimpijske igre so v devetdesetih letih in v začetku 21. stoletja postajale vedno večje. Sydney leta 2000 je bil velik uspeh, prav tako so bile izvedbeno uspešne tudi zimske igre leta 2002, ki jih je gostil Salt Lake City. Drugače je bilo z Grčijo in Atenami, ki so sledile. Grki so si že dalj časa prizadevali organizacijo iger, izpeljali so jih leta 2004. Država je občutila močne finančne posledice, ki jih lahko prinese organizacija takšnega dogodka. Prišlo je do propadanja objektov, grška družba pa je bila v velikih dolgovih. Posledično se v zadnjem obdobju vse manj držav odloča za kandidaturo. Pred 25 leti je bilo za organizacijo poletnih iger leta 2004 enajst kandidatov, Tokyo je bil pred osmimi leti izbran med šestimi mesti. Brisbane je bil za igre čez enajst let edini resen kandidat.
"Brisbane je mesto, ki je pretrpelo že marsikaj. Imelo je naravne nesreče, poplave, kljub temu je bilo odločno in ambiciozno. In zdaj je čas, da Brisbane zacveti. To je novo obdobje za mesto in za olimpijske igre." - Adrian Schrinner
Med kandidati prihaja do pomislekov, saj je organizacija iger velik zalogaj. Glavna motiva sta mednarodni prestiž in utrjevanje notranjepolitične pozicije. Število kandidatov se tako manjša, so pa nekatere države, ki so še vedno vztrajne, kljub nenaklonjenim razmeram. Turki so bili v tem stoletju med kandidati šestkrat, Španci pa kar devetkrat.
Kako lahko dobro pripravljen posameznik prispeva svoj delež k bolj zdravi družbi? Pogovarjali smo se z zdravniki in kineziologi, poskušali razumeti, zakaj fitnes centri pri nas še niso odprti, dotaknili smo se tudi sporazuma, ki sta ga pretekli konec tedna podpisala Mednarodni olimpijski komiteje in Svetovna zdravstvena organizacija.
Nikola Karabatič je prvi rokometaš, ki se mu je uspelo v šestdeset milijonski Franciji res prebiti med največje športne zvezdnike. Ob naslovih evropskih, svetovnih in olimpijskih pravakov so Francozi postopoma rokometu namenjali vse več pozornosti, Karabatič pa je bil kot vodja reprezentance, ki so jo poimenovali Les Experts (strokovnjaki), v ospredju. Podpisoval je pogodbe z osebnimi pokrovitelji, igral za največje klube in praviloma tudi zmagoval. Ta teden nam ga je uspelo zvabiti pred mikrofon Vala 202.
Pomanjkanje športnega dogajanja, ki je močno zaznamovalo zadnja dva meseca, so uspešno prekinili v Nemčiji, kjer so pred praznimi tribunami odigrali prve nogometne tekme ob umirjanju epidemije koronavirusa. Dvoboj med Augsburgom in Wolfsburgom je na prizorišču spremljal reporter Bavarskega radia Andre Siems. Prvo vprašanje je seveda bilo, kakšen je bil občutek, ko je bil po dveh mesecih spet na nogometni tekmi.
Po prvi svetovni voji so se na slovenskem začeli zametki organiziranega športa. Telovadna društva so imela drugačno tudi družbeno vlogo, preostali šport pa se je leta 1920 začel povezovati v zveze in pododbore takratne Kraljevine SHS. Tako je nastala tudi nogometna zveza, ki je ob sto letnici ponudila pogovor s tremi predsedniki, Aleksandrom Čeferinom, Rudijem Zavrlom in Radenkom Mijatovičem. Kako je bil takrat organiziran slovenski šport razlaga Marko Rarčič slovenski olimpijec iz leta 1948, ki je 25. aprila praznoval 100 let.
V tednih, ko je negotovost skupni imenovalec vsega javnega življenja, tudi šport ne more biti izjema, sploh pa nogomet, ki privabi največje množice. Slovensko nogometno prvenstvo se je ustavilo pred več kot mesecem dni, napovedi o nadaljevanju tekmovanja pa so iz dneva v dan vedno bolj nejasne. Klubi širom Evrope se že soočajo s finančnimi težavami, nogometna kriza pa bi kot posledica epidemične in ekonomske znala trajati še zelo dolgo. Nogomet je s pojavom pandemije novega koronavirusa zavil v negotovost, ki je ni doživel že vse od časov druge svetovne vojne. Z izjemo Belorusija, Nikaragve in Tadžikistana so se nogometne lige širom sveta ustavile, iz dneva v dan pa se s podaljševanjem zamrznitve tekmovanj veča tudi skrb, kako bo nogometni svet izgledal v prihodnje.
V teh dneh so športnim navdušencem ostali predvsem skoki v daljno in bližnjo zgodovino, pomembni trenutki in prelomnice vrhunskega športa, ki tudi leta, ali pa desetletja kasneje skrbijo zato, da stojijo kocine po konci. V teh dneh ste že slišali kaj se je v zgodovini dogajalo z različnimi športnimi dogodki na globalni ravni, kako so na razvoj športa vplivale pandemije, vojne in druge, naravne in družbene katastrofe. V Nedeljskem športnem popoldnevu smo gostili športnega zgodovinarja Doktorja zgodovine in sociologije, docenta na Fakulteti za šport Tomaža Pavlina z mislijo da raziščemo, kako se je v preteklosti na podobne dogodke odzival slovenski šport in da ugotovimo, kaj je šport v podobnih situacijah v zgodovini izgubil in kaj pridobil.
Tudi tekmovanja športnikov invalidov so po svetu povsem obstala. Para limpijske igre so prestavljene za leto dni. Slovenija pa bi morala v naslednjih mesecih gostiti dve namiznoteniški tekmovanji. Odprto prvenstvo Slovenije v Laškem in para limpijski kvalifikacijski turnir. Laško bi moralo v juniju gostiti tudi Evropsko prvenstvo v para strelstvu. O praktično že končani sezoni smo se pogovarjali s srebrnim strelcem iz iger v Rio de Jeneiru Frančkom Gorazdom Tirškom.
Žika Bogdanovič je reden spremljevalec vseh rokometnih dogodkov, ne nujno samo največjih. Njegova spletna stran Balkan Handball se v prvi vrsti posveča klubom in reprezentancam na Balkanu, tudi slovenskim. Slovenska moška rokometna reprezentanca se bo v kvalifikacijah za svetovno prvenstvo v Egiptu pomerila s Srbijo, dvoboj bi moral biti junija, Žika pa tako kot vsi srbi sploh ta konec tedna ne sme zapustiti svojega stanovanja. Izjema je le nekaj minut sprehoda s psom dvakrat na dan.
Nekdanji slovenski nogometni reprezentant in kapetan Miran Pavlin s 1.aprilom prevzema mesto direktorja slovenskih nogometnih reprezentanc. V pogovoru z Boštjanom Janežičem je razkril načrte grajenja mlade reprezentance pred domačim Evropskim prvenstvom leta 2022, sodelovanja s selektorjih vseh starostnih kategorij in vključevanje mladih nogometašev v članske klubske pogone v Sloveniji.
Rokometni novinar Lojze Grčman je spisal biografijo dolgoletnega kapetana slovenske reprezentance Uroša Zormana. Eden najuspešenejših slovenskih rokometašev je znan po tem, da je brez dlake na jeziku. Kavčarji to zagotovo dobro veste. V teh dneh pa lahko iz kavča berete njegovo biografijo.
Eden najboljših naših hokejistov se po dveh letih igranja v Bernu, kjer je tudi osvojil naslov švicarskega prvaka, vrača na Švedsko, v pogovoru iz karantene pa nam je zaupal tudi, podrobnosti o reprezentančnem slovesu.
Uroš Volk je v nedeljskem športnem popoldnevu poklical hrvaškega novinarskega kolega z rokometnih prizorišč Marka Sivaka v Zagreb. Hrvaško prestolnico je ob Koronavirusu pretresel še močan potres, ki je dodatno otežil življeneje pri naših sosedih.
Vozniki Formule 1 so ostali brez začetka sezone v Avstraliji. Karavana se vse do zadnjega ni uspela poenotiti pri odločitvi ali izpeljati VN Avstralije ali jo odpovedati.
Po trinajskih letih se je v petek trinajsketga končal mit o nerazdružljivosti Zlatka Zahoviča z mariborskim nogometnim klubom. Zapuščino v zvočni podobi najdete v naslednjem prispevku.
Srečko Medven, generalni sekretar organizacijskega odbora Pokala Vitranc: "Ker se je virus pojavil v karavani, smo morali tekmovanje odpovedati. Enostavno si ne moremo privoščiti, da bi potencialno nevarnost za razširitev pripeljali v Slovenijo."
Slovenski motokrosist Tim Gajser je na dirki svetovnega prvenstva razreda MXGP v nizozemskem Valkenswardu osvojil drugo mesto. Po zmagi v prvi vožnji in drugem mestu v drugi ga je premagal le domačin Jeffrey Herlings.
V torek so v Amsterdamu izžrebali evropske skupine nogometne lige narodov v Amsterdamu. Slovenija je v tretji skupine lige C z Grčijo, Kosovom in Moldavijo. Slovenski selektor Matjaž Kek se je v intervjuju za Radio Slovenija v Mariboru ozrl v neuspešne kvalifikacije za evropsko prvenstvo, dotaknil tekmecev v jesenski ligi narodov, razmišljal kako bi stoletnico organiziranega igranja nogometa na slovenskem lahko zaznamovala A reprezentanca. Pogovor z Boštjanom Janežičem pa je začel z odgovorom na vprašanje kaj bo v ospredju na pripravah in treningih pred pripravljalnima marčevskima tekmama proti Turčiji in Albaniji.
V poizkusni izdaji NBA podkasta Vala 202 so se Matej Hrastar, Tilen Jamnik in Jan Kropf pogovarjali o letošnji tekmi vseh zvezd in Luki Dončiću, ki je na njej sodeloval prvič. Jamnik je izpostavil, da se je pri slovenskem superzvezdniku morda čutilo nekaj živčnosti, in da je, kot kaže, veličina dogodka do živega prišla tudi njemu. Novinar MMCja sicer ni navdušen nad takšnimi spektakli, je pa lepo videti slovenskega košarkarja med najboljšimi na svetu. To je pred Dončićem uspelo le Goranu Dragiću, Dončić pa je prvi, ki je bil izbran v prvo peterko. Urednik portala Slovenska košarka Jan Kropf, ki si je All star konec tedna v Chicagu ogledal v živo, je povedal, da je bila okoli Dončića ves čas gneča kot okoli največjih zvezdnikov, njegovega dresa pa v čikaških trgovinah ni bilo najlažje najti. Sogovorniki so podali tudi mnenje o novem formatu tekme vseh zvezd, povedali kaj je še izstopalo med ostalimi spremljevalnimi dogodki in za konec podali vsak svojo drzno napoved v rubriki Met s sredine.
Neveljaven email naslov