Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Do zimskih olimpijskih iger v Pekingu je še 54 dni. Z današnjim nedeljskim športnim popoldnevom začenjamo serijo oddaj, v katerih bomo razmišljali o trenutnem stanju olimpijskih iger in njihovi prihodnosti. V prvi oddaji se Matej Hrastar posveča prirediteljem iger, kdo so mesta in države, ki sploh še lako priredijo tako velik dogodek, kaj so njihovi motivi in kaj težave s katerimi se srečujejo.
Bližajo se zimske olimpijske igre v Pekingu
Olimpijske igre so v devetdesetih letih in v začetku 21. stoletja postajale vedno večje. Sydney leta 2000 je bil velik uspeh, prav tako so bile izvedbeno uspešne tudi zimske igre leta 2002, ki jih je gostil Salt Lake City. Drugače je bilo z Grčijo in Atenami, ki so sledile. Grki so si že dalj časa prizadevali organizacijo iger, izpeljali so jih leta 2004. Država je občutila močne finančne posledice, ki jih lahko prinese organizacija takšnega dogodka. Prišlo je do propadanja objektov, grška družba pa je bila v velikih dolgovih. Posledično se v zadnjem obdobju vse manj držav odloča za kandidaturo. Pred 25 leti je bilo za organizacijo poletnih iger leta 2004 enajst kandidatov, Tokyo je bil pred osmimi leti izbran med šestimi mesti. Brisbane je bil za igre čez enajst let edini resen kandidat.
"Brisbane je mesto, ki je pretrpelo že marsikaj. Imelo je naravne nesreče, poplave, kljub temu je bilo odločno in ambiciozno. In zdaj je čas, da Brisbane zacveti. To je novo obdobje za mesto in za olimpijske igre." - Adrian Schrinner
Med kandidati prihaja do pomislekov, saj je organizacija iger velik zalogaj. Glavna motiva sta mednarodni prestiž in utrjevanje notranjepolitične pozicije. Število kandidatov se tako manjša, so pa nekatere države, ki so še vedno vztrajne, kljub nenaklonjenim razmeram. Turki so bili v tem stoletju med kandidati šestkrat, Španci pa kar devetkrat.
Do zimskih olimpijskih iger v Pekingu je še 54 dni. Z današnjim nedeljskim športnim popoldnevom začenjamo serijo oddaj, v katerih bomo razmišljali o trenutnem stanju olimpijskih iger in njihovi prihodnosti. V prvi oddaji se Matej Hrastar posveča prirediteljem iger, kdo so mesta in države, ki sploh še lako priredijo tako velik dogodek, kaj so njihovi motivi in kaj težave s katerimi se srečujejo.
Bližajo se zimske olimpijske igre v Pekingu
Olimpijske igre so v devetdesetih letih in v začetku 21. stoletja postajale vedno večje. Sydney leta 2000 je bil velik uspeh, prav tako so bile izvedbeno uspešne tudi zimske igre leta 2002, ki jih je gostil Salt Lake City. Drugače je bilo z Grčijo in Atenami, ki so sledile. Grki so si že dalj časa prizadevali organizacijo iger, izpeljali so jih leta 2004. Država je občutila močne finančne posledice, ki jih lahko prinese organizacija takšnega dogodka. Prišlo je do propadanja objektov, grška družba pa je bila v velikih dolgovih. Posledično se v zadnjem obdobju vse manj držav odloča za kandidaturo. Pred 25 leti je bilo za organizacijo poletnih iger leta 2004 enajst kandidatov, Tokyo je bil pred osmimi leti izbran med šestimi mesti. Brisbane je bil za igre čez enajst let edini resen kandidat.
"Brisbane je mesto, ki je pretrpelo že marsikaj. Imelo je naravne nesreče, poplave, kljub temu je bilo odločno in ambiciozno. In zdaj je čas, da Brisbane zacveti. To je novo obdobje za mesto in za olimpijske igre." - Adrian Schrinner
Med kandidati prihaja do pomislekov, saj je organizacija iger velik zalogaj. Glavna motiva sta mednarodni prestiž in utrjevanje notranjepolitične pozicije. Število kandidatov se tako manjša, so pa nekatere države, ki so še vedno vztrajne, kljub nenaklonjenim razmeram. Turki so bili v tem stoletju med kandidati šestkrat, Španci pa kar devetkrat.
Po uradnih statistikah je bil prvi večni hokejski derbi odigran novembra 1954, mi pa se bomo vrnili na začetek samostojnosti. Na Gorenjskem se še posebej radi spominjajo prvih treh sezon v samostojni Sloveniji, ko so trikrat zaporedoma dobili sedmo finalno tekmo v Tivoliju. Leta 1993 sta bila med glavnimi akterji tudi kapetan Olimpije Igor Beribak in Matjaž Kopitar v dresu Jesenic, ki sta igrala tudi na današnji tekmi legend. Ta se je končala s prijateljskim izidom 3:3. Spomine na derbije sta v Tivoliju obujala z Markom Pangercem in Tomažem Langerholzem.
Zapuščina Marcela Hirscherja je izjemna: 67 zmag v svetovnem pokalu, dva naslova olimpijskega prvaka, sedem zlatih kolajn na svetovnih prvenstvih.
V Celju sta se z rokometno simfonijo od igralske kariere poslovila Uroš Zorman in Luka Žvižej. S športnikoma, ki sta močno zaznamovala slovenski klubski in reprezentančni rokomet se je pogovarjal Dare Rupar.
Slovenija bo v naslednjih štirih letih med nosilci promocije zimskih športov na svetovni ravni. Marca 2020 bo v Planici svetovno prvenstvo v smučarskih poletih, leta 2021 Pokljuka gosti svetovno prvenstvo v biatlonu, dve leti kasneje pa bo v Planici še svetovno prvenstvo v nordijskem smučanju.
V nedeljskih športnih popoldnevih smo gostili športnike invalide in njihove zgodbe, osebne in športne.
Vtisi glavnih akterjev po letošnji največji jadralski prireditvi na svetu - Barkolani.
V nedeljskih športnih popoldnevih smo gostili športnike invalide in njihove zgodbe, osebne in športne.
Kolesarska sezona se je na najvišji ravni začela sredi januarja v Avstraliji, končala pa se bo čez dober teden na Kitajskem. Tisti klasični del kolesarskega dogajanja na najvišji ravni se je, tako kot običajno, tudi tokrat končal z dirko odpadlega listja po Lombardiji.
V nedeljskih športnih popoldnevih smo gostili športnike invalide in njihove zgodbe, osebne in športne.
Na svetovnem prvenstvu v Dohi v oči bode skromen obisk umetno ohlajenega stadiona Khalifa. Katarci so se z organizacijo prvenstva sicer zelo potrudili, a očitno vendarle niso takšni atletski navdušenci, razen, kadar tekmuje kdo od domačih tekmovalcev.
Po izjemnem nedeljskem finalu Wimbledona, so mnogi v Umagu obujali spomine na znameniti finale leta 2001. Goran Ivaniševič je takrat osvojil svoj edini grand slam. Premagal je Avstralca Patricka Rafterja. Igralca sta se sinoči pomerila v ekshibicijskem dvoboju, Patrick Rafter pa je v posebnem pogovoru za Val 202 in časnik Delo spregovoril o svojem umirjenem življenju po koncu kariere, da so se mu tisti dan razblinile sanje, a se v največji meri rad spominja finala in tudi o igri servis-volej, ki je po koncu njegove športne poti skoraj izginila s teniškega zemljevida. S Patrickom Rafterjem se je ob jadranski obali pogovarjal Luka Petrič.
V Nedeljskih športnih popoldnevih smo gostili športnike invalide in njihove zgodbe, osebne in športne.
V Nedeljskih športnih popoldnevih smo gostili športnike invalide in njihove zgodbe, osebne in športne.
V Nedeljskih športnih popoldnevih smo gostili športnike invalide in njihove zgodbe, osebne in športne.
V Nedeljskih športnih popoldnevih smo gostili športnike invalide in njihove zgodbe, osebne in športne.
Jan Oblak se je v ekskluzivnem pogovoru za RTV Sloveija pred tekmo z Latvijo razgovoril o svoji mladosti. Kot najstnik je iz Škofje Loke kolesaril na treninge v Ljubljano, zdaj pa velja za enega najboljših vratarjev na svetu in pridno zbira lovorike.
V Nedeljskih športnih popoldnevih smo gostili športnike invalide in njihove zgodbe, osebne in športne.
V Nedeljskih športnih popoldnevih smo gostili športnike invalide in njihove zgodbe, osebne in športne.
Športne zanimivosti in odmevi
Neveljaven email naslov