Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Valižan Martin
Dvotedenski seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki poteka na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je v petdesetih letih obstoja tisočim tujcev predstavil Slovenijo. Mnogim je bila to motivacija za nadaljnje delo s slovenščino in širjenje vedenja o naši državi. Eden od udeležencev letošnjega seminarja je tudi 65-letni Valižan Martin, ki ob učenju slovenščine spoznava naše naravne in kulturne znamenitosti. Za seboj ima zanimivo osebno zgodbo, saj je dve desetletji delal na britanskem BBC-ju.
Delal sem večinoma na radiu, kasneje tudi na televiziji, kjer sem opravljal delo producenta in ne napovedovalca ali dopisnika. Najtežja stvar v novinarstvu je ta, da prispeš na kraj, kjer se nekaj dogaja, vendar ne veš natanko, kaj.
In kako se je znašel pri nas v Sloveniji? Njegova pot od dela na BBC-ju do učenja slovenščine v Ljubljani je bila zelo pestra in razgibana.
Upokojil sem se pred nekaj leti, sicer pa sem po odhodu z BBC-ja štiri leta deloval v organizaciji Greenpeace in se nato znova vrnil na BBC. Delal sem tudi na področju odnosov z javnostmi in se nato upokojil. Zdaj pa se tukaj, v Sloveniji, učim vaš jezik.
Za našo državo je sicer vedel že vse od naše osamosvojitve, pred nekaj leti pa mu je prijatelj povedal za festival praženega krompirja in Martin se je odločil, da Slovenijo obišče tudi sam. Ljudje pri nas so se mu zdeli zanimivi, pohvalil je tudi slovensko kulinariko, hkrati pa priznal, da je naš jezik zelo zahteven.
Velik del svojega življenja sem namenil učenju jezikov in v večjem delu Evrope nimam težav pri komuniciranju. Od zahoda Portugalske pa vse do Trsta se dobro znajdem, potem pa naletim na nekakšen zid, nepremostljivo oviro. V slovenskem jeziku je zelo malo besed, ki izvirajo iz romanskih jezikov, tako da mi znanje tujih jezikov ne pomaga kaj dosti.
Kakšen pa se mu zdi učni proces na seminarju slovenskega jezika, literature in kulture? Kljub nekaterim jezikovnim zagatam Martin pravi, da ni izgubil volje do učenja jezika in spoznavanja naravnih ter kulturnih znamenitosti.
Moje učenje slovenščine je omejeno na knjige in nekaj večernih predavanj na fakulteti. Na žalost nimam konstantnega stika z govorjenim jezikom, kar celoten proces učenja nekoliko zavre. Mi je pa všeč, da imamo poleg učenja tudi nekatere druge aktivnosti, ta vikend se recimo odpravljamo v Piran in v Postojnsko jamo. Nisem prepričan, ali si res želim obiskati jamo, saj ne želim vznemirjati človeške ribice. Ne razumite me napačno, vesel sem, da so tam, v jami, vendar pa jim s svojim prihodom ne želim povzročati težav.
Martin sicer pravi, da je največja razlika med Anglijo in Slovenijo v ljudeh. O sonarodnjakih ima namreč zelo kritično, na trenutke celo cinično mnenje, saj ima po njegovem mnenju večina Angležev vzvišen odnos do tujih narodov in kultur. Sam takšnih težav nima, zato mu sredi poletja ni težko sedeti v učilnici in spoznavati nove besede – za to ni nikoli prepozno.
Vedno sem veliko potoval, odkrival druge kulture in bral knjige v tujih jezikih. Mislim, da bi morali predvsem Angleži početi enako in pri učenju vztrajati. V nasprotnem primeru postaneš enak kot človeška ribica, živiš v jami in nimaš prave predstave o svetu. Če pomislim na ubogo ribico, lahko hitro ugotovim, da je v Angliji veliko ljudi prav takšnih.
886 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Valižan Martin
Dvotedenski seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki poteka na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je v petdesetih letih obstoja tisočim tujcev predstavil Slovenijo. Mnogim je bila to motivacija za nadaljnje delo s slovenščino in širjenje vedenja o naši državi. Eden od udeležencev letošnjega seminarja je tudi 65-letni Valižan Martin, ki ob učenju slovenščine spoznava naše naravne in kulturne znamenitosti. Za seboj ima zanimivo osebno zgodbo, saj je dve desetletji delal na britanskem BBC-ju.
Delal sem večinoma na radiu, kasneje tudi na televiziji, kjer sem opravljal delo producenta in ne napovedovalca ali dopisnika. Najtežja stvar v novinarstvu je ta, da prispeš na kraj, kjer se nekaj dogaja, vendar ne veš natanko, kaj.
In kako se je znašel pri nas v Sloveniji? Njegova pot od dela na BBC-ju do učenja slovenščine v Ljubljani je bila zelo pestra in razgibana.
Upokojil sem se pred nekaj leti, sicer pa sem po odhodu z BBC-ja štiri leta deloval v organizaciji Greenpeace in se nato znova vrnil na BBC. Delal sem tudi na področju odnosov z javnostmi in se nato upokojil. Zdaj pa se tukaj, v Sloveniji, učim vaš jezik.
Za našo državo je sicer vedel že vse od naše osamosvojitve, pred nekaj leti pa mu je prijatelj povedal za festival praženega krompirja in Martin se je odločil, da Slovenijo obišče tudi sam. Ljudje pri nas so se mu zdeli zanimivi, pohvalil je tudi slovensko kulinariko, hkrati pa priznal, da je naš jezik zelo zahteven.
Velik del svojega življenja sem namenil učenju jezikov in v večjem delu Evrope nimam težav pri komuniciranju. Od zahoda Portugalske pa vse do Trsta se dobro znajdem, potem pa naletim na nekakšen zid, nepremostljivo oviro. V slovenskem jeziku je zelo malo besed, ki izvirajo iz romanskih jezikov, tako da mi znanje tujih jezikov ne pomaga kaj dosti.
Kakšen pa se mu zdi učni proces na seminarju slovenskega jezika, literature in kulture? Kljub nekaterim jezikovnim zagatam Martin pravi, da ni izgubil volje do učenja jezika in spoznavanja naravnih ter kulturnih znamenitosti.
Moje učenje slovenščine je omejeno na knjige in nekaj večernih predavanj na fakulteti. Na žalost nimam konstantnega stika z govorjenim jezikom, kar celoten proces učenja nekoliko zavre. Mi je pa všeč, da imamo poleg učenja tudi nekatere druge aktivnosti, ta vikend se recimo odpravljamo v Piran in v Postojnsko jamo. Nisem prepričan, ali si res želim obiskati jamo, saj ne želim vznemirjati človeške ribice. Ne razumite me napačno, vesel sem, da so tam, v jami, vendar pa jim s svojim prihodom ne želim povzročati težav.
Martin sicer pravi, da je največja razlika med Anglijo in Slovenijo v ljudeh. O sonarodnjakih ima namreč zelo kritično, na trenutke celo cinično mnenje, saj ima po njegovem mnenju večina Angležev vzvišen odnos do tujih narodov in kultur. Sam takšnih težav nima, zato mu sredi poletja ni težko sedeti v učilnici in spoznavati nove besede – za to ni nikoli prepozno.
Vedno sem veliko potoval, odkrival druge kulture in bral knjige v tujih jezikih. Mislim, da bi morali predvsem Angleži početi enako in pri učenju vztrajati. V nasprotnem primeru postaneš enak kot človeška ribica, živiš v jami in nimaš prave predstave o svetu. Če pomislim na ubogo ribico, lahko hitro ugotovim, da je v Angliji veliko ljudi prav takšnih.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Naš tokratni gost bo Jani Bele, alpinist, alpinistični inštruktor in gorski reševalec ter avtor nove knjige Nevarno proti vrhovom. Kot izkušen gorski reševalec, ki se je srečeval tudi z najbolj zahtevnimi reševanji in zgodbami ponesrečenih, je napisal knjigo, ki kot priročnik povezuje zgodbe ljudi. Ti so sami doživeli nesrečo v gorah ali bili blizu nje. Obenem pa so ljubitelji gora dobili priročnik, ki skozi pripovedi opozarja na pasti gibanja v gorah.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Vsak starostnik si želi ostati v domačem okolju čim dlje, če mu le to dopušča zdravje. Vendar pa zdravstvene težave niso edini razlog zaradi katerega se starostniki preselijo v enega od domov za starejše občane. Pogosto je razlog za preselitev tudi osamljenost. O tem bodo v četrtkovi oddaji Storž ob 10.30 na Prvem programu pripovedovale stanovalke Doma starejših občanov Novo mesto: Gabrijela Berus, Majda Henigman, Heda Prepeluh in Anica Zupan.
Oddaja Storž nas bo danes popeljala na Obalo, natančneje v Center za starejše občane Lucija. Od tam so namreč naše tokratne sogovornice: 89-letna upokojenka Ada Ograjšek, 74-letna upokojenka Marica Macura in delovna terapevtka v Centru Tedeja Rebula Šorgo. Darji Pograjc so razložile, kako teče življenje v Centru in kako se pripravljajo na največji športni dogodek leta – Senior mini olimpijado 2017. Oddaja Storž ob 10:30!
Univerza za tretje življenjsko obdobje že vse od leta 1984 ponuja najrazličnejše programe izobraževanja po vsej Sloveniji. Jesen je spet čas za nove vpise, zato bomo v tokratni oddaji predstavili nekatere programe, predstavili nov program za dodatno ciljno skupino in vas povabili na Dneve evropske kulturne dediščine, kjer se bo predstavila skupina programa Spoznajmo svoje mesto in domovino.
Pred časom smo vam že predstavili dve stanovalki Doma starejših občanov Fužine, ki sta se udeležili prav posebnega kolesarskega maratona, ki so ga organizirali v Domu. Ob času maratona Franja je namreč 55 kolesark in kolesarjev sedlo na sobna kolesa in vsak je poganjal pedala deset minut. S skupnimi močmi so premagali več kot 156 kilometrov. Pedala sta navdušeno poganjali tudi Vera Žnidaršič in Ana Golob.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Domski hišni red ne dovoljuje, da bi starostniki imeli v svojih sobah domače živali. Vendar so v Domu starejših občanov v Novem mestu ob stavbi postavili domačijo, na kateri imajo psičko, koze, ovce, konja in kokoši. Za živali skrbi Jože Tramte, ki je tudi oskrbovanec doma. Domačija daje domu občutek domačnosti, živali pa imajo starostniki radi, saj jih lahko tudi hranijo. V domske prostore ima vstop le psička, ki vsak dan obišče bolnike z demenco. Domačijo predstavljamo v četrtkovi oddaji Storž ob 10.30 na Prvem programu.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Jožica Rogelj iz Novega mesta ima rada naravo, druženje, hribe, tek in športna tekmovanja. Srečate jo lahko na istrskem in ljubljanskem maratonu ter na gorskem maratonu štirih občin v Podbrdu. Njeno vodilo je, da se v starosti človek ne sme zapustiti. Kljub sedemdesetim je v njej še vedno tekmovalni duh. Zakaj vse svoje tekmovalne uspehe tudi zabeleži, pa boste med drugim izvedeli v četrtkovi oddaji Storž na Prvem programu.
Neveljaven email naslov