Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Valižan Martin
Dvotedenski seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki poteka na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je v petdesetih letih obstoja tisočim tujcev predstavil Slovenijo. Mnogim je bila to motivacija za nadaljnje delo s slovenščino in širjenje vedenja o naši državi. Eden od udeležencev letošnjega seminarja je tudi 65-letni Valižan Martin, ki ob učenju slovenščine spoznava naše naravne in kulturne znamenitosti. Za seboj ima zanimivo osebno zgodbo, saj je dve desetletji delal na britanskem BBC-ju.
Delal sem večinoma na radiu, kasneje tudi na televiziji, kjer sem opravljal delo producenta in ne napovedovalca ali dopisnika. Najtežja stvar v novinarstvu je ta, da prispeš na kraj, kjer se nekaj dogaja, vendar ne veš natanko, kaj.
In kako se je znašel pri nas v Sloveniji? Njegova pot od dela na BBC-ju do učenja slovenščine v Ljubljani je bila zelo pestra in razgibana.
Upokojil sem se pred nekaj leti, sicer pa sem po odhodu z BBC-ja štiri leta deloval v organizaciji Greenpeace in se nato znova vrnil na BBC. Delal sem tudi na področju odnosov z javnostmi in se nato upokojil. Zdaj pa se tukaj, v Sloveniji, učim vaš jezik.
Za našo državo je sicer vedel že vse od naše osamosvojitve, pred nekaj leti pa mu je prijatelj povedal za festival praženega krompirja in Martin se je odločil, da Slovenijo obišče tudi sam. Ljudje pri nas so se mu zdeli zanimivi, pohvalil je tudi slovensko kulinariko, hkrati pa priznal, da je naš jezik zelo zahteven.
Velik del svojega življenja sem namenil učenju jezikov in v večjem delu Evrope nimam težav pri komuniciranju. Od zahoda Portugalske pa vse do Trsta se dobro znajdem, potem pa naletim na nekakšen zid, nepremostljivo oviro. V slovenskem jeziku je zelo malo besed, ki izvirajo iz romanskih jezikov, tako da mi znanje tujih jezikov ne pomaga kaj dosti.
Kakšen pa se mu zdi učni proces na seminarju slovenskega jezika, literature in kulture? Kljub nekaterim jezikovnim zagatam Martin pravi, da ni izgubil volje do učenja jezika in spoznavanja naravnih ter kulturnih znamenitosti.
Moje učenje slovenščine je omejeno na knjige in nekaj večernih predavanj na fakulteti. Na žalost nimam konstantnega stika z govorjenim jezikom, kar celoten proces učenja nekoliko zavre. Mi je pa všeč, da imamo poleg učenja tudi nekatere druge aktivnosti, ta vikend se recimo odpravljamo v Piran in v Postojnsko jamo. Nisem prepričan, ali si res želim obiskati jamo, saj ne želim vznemirjati človeške ribice. Ne razumite me napačno, vesel sem, da so tam, v jami, vendar pa jim s svojim prihodom ne želim povzročati težav.
Martin sicer pravi, da je največja razlika med Anglijo in Slovenijo v ljudeh. O sonarodnjakih ima namreč zelo kritično, na trenutke celo cinično mnenje, saj ima po njegovem mnenju večina Angležev vzvišen odnos do tujih narodov in kultur. Sam takšnih težav nima, zato mu sredi poletja ni težko sedeti v učilnici in spoznavati nove besede – za to ni nikoli prepozno.
Vedno sem veliko potoval, odkrival druge kulture in bral knjige v tujih jezikih. Mislim, da bi morali predvsem Angleži početi enako in pri učenju vztrajati. V nasprotnem primeru postaneš enak kot človeška ribica, živiš v jami in nimaš prave predstave o svetu. Če pomislim na ubogo ribico, lahko hitro ugotovim, da je v Angliji veliko ljudi prav takšnih.
893 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Valižan Martin
Dvotedenski seminar slovenskega jezika, literature in kulture, ki poteka na Filozofski fakulteti v Ljubljani, je v petdesetih letih obstoja tisočim tujcev predstavil Slovenijo. Mnogim je bila to motivacija za nadaljnje delo s slovenščino in širjenje vedenja o naši državi. Eden od udeležencev letošnjega seminarja je tudi 65-letni Valižan Martin, ki ob učenju slovenščine spoznava naše naravne in kulturne znamenitosti. Za seboj ima zanimivo osebno zgodbo, saj je dve desetletji delal na britanskem BBC-ju.
Delal sem večinoma na radiu, kasneje tudi na televiziji, kjer sem opravljal delo producenta in ne napovedovalca ali dopisnika. Najtežja stvar v novinarstvu je ta, da prispeš na kraj, kjer se nekaj dogaja, vendar ne veš natanko, kaj.
In kako se je znašel pri nas v Sloveniji? Njegova pot od dela na BBC-ju do učenja slovenščine v Ljubljani je bila zelo pestra in razgibana.
Upokojil sem se pred nekaj leti, sicer pa sem po odhodu z BBC-ja štiri leta deloval v organizaciji Greenpeace in se nato znova vrnil na BBC. Delal sem tudi na področju odnosov z javnostmi in se nato upokojil. Zdaj pa se tukaj, v Sloveniji, učim vaš jezik.
Za našo državo je sicer vedel že vse od naše osamosvojitve, pred nekaj leti pa mu je prijatelj povedal za festival praženega krompirja in Martin se je odločil, da Slovenijo obišče tudi sam. Ljudje pri nas so se mu zdeli zanimivi, pohvalil je tudi slovensko kulinariko, hkrati pa priznal, da je naš jezik zelo zahteven.
Velik del svojega življenja sem namenil učenju jezikov in v večjem delu Evrope nimam težav pri komuniciranju. Od zahoda Portugalske pa vse do Trsta se dobro znajdem, potem pa naletim na nekakšen zid, nepremostljivo oviro. V slovenskem jeziku je zelo malo besed, ki izvirajo iz romanskih jezikov, tako da mi znanje tujih jezikov ne pomaga kaj dosti.
Kakšen pa se mu zdi učni proces na seminarju slovenskega jezika, literature in kulture? Kljub nekaterim jezikovnim zagatam Martin pravi, da ni izgubil volje do učenja jezika in spoznavanja naravnih ter kulturnih znamenitosti.
Moje učenje slovenščine je omejeno na knjige in nekaj večernih predavanj na fakulteti. Na žalost nimam konstantnega stika z govorjenim jezikom, kar celoten proces učenja nekoliko zavre. Mi je pa všeč, da imamo poleg učenja tudi nekatere druge aktivnosti, ta vikend se recimo odpravljamo v Piran in v Postojnsko jamo. Nisem prepričan, ali si res želim obiskati jamo, saj ne želim vznemirjati človeške ribice. Ne razumite me napačno, vesel sem, da so tam, v jami, vendar pa jim s svojim prihodom ne želim povzročati težav.
Martin sicer pravi, da je največja razlika med Anglijo in Slovenijo v ljudeh. O sonarodnjakih ima namreč zelo kritično, na trenutke celo cinično mnenje, saj ima po njegovem mnenju večina Angležev vzvišen odnos do tujih narodov in kultur. Sam takšnih težav nima, zato mu sredi poletja ni težko sedeti v učilnici in spoznavati nove besede – za to ni nikoli prepozno.
Vedno sem veliko potoval, odkrival druge kulture in bral knjige v tujih jezikih. Mislim, da bi morali predvsem Angleži početi enako in pri učenju vztrajati. V nasprotnem primeru postaneš enak kot človeška ribica, živiš v jami in nimaš prave predstave o svetu. Če pomislim na ubogo ribico, lahko hitro ugotovim, da je v Angliji veliko ljudi prav takšnih.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Lambrechtov dom v Slovenskih Konjicah je najstarejši dom za starejše pri nas, saj so prvih 20 stanovalcev sprejeli že leta 1871. Danes sodi v sam vrh institucionalnih ustanov, v kateri lahko biva 160 stanovalcev. Morda se kdo ne more odločiti za odhod v dom, saj se boji osamljenosti in občutka odrinjenosti. Gospe Ana Vetrih, Zofija Pungartnik in Angela Golob pa so svoje prijateljstvo stkale prav v domu, kjer so se spoznale, saj so prišle vsaka iz svojega kraja. O čaru svojega dela pa je Luciji Fatur za začetek nekaj povedala tudi direktorica Irena Vozlič.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Pri nas je trenutno 340.000 prebivalcev starejših od 65 let, po napovedi Eurostata pa naj bi se do leta 2050 število podvojilo. 20 odstotkov starejših od 65 let ni več sposobnih skrbeti zase in zato potrebuje pomoč pri vsakodnevnih opravilih. Na Zvezi društev upokojencev Slovenije so prepričani, da si starejši lahko pomagajo med sabo in prav to je cilj projekta Starejši za starejše, ki ga bo v tokratnem STORŽ-u predstavila predsednica Zveze društev upokojencev Slovenije dr. Mateja Kožuh Novak. Oddajo pripravlja Lucija Fatur.
Janez Stupica je 80-letni upokojenec, ki ga šah spremlja vse življenje. Je šahovski mojster in štirikratni slovenski prvak ter tudi avtor številnih knjig ki so tako ali drugače povezane s kraljevsko igro. A v zadnjih letih pozornost posveča predvsem citatom, ki jih zbira in ureja več kot deset let. Tako počasi nastaja nova samostojna publikacija, ki je tik pred izdajo. Gre za zbirko citatov v dvajsetih jezikih, več kot 2500 avtorjev med katerimi najdemo tudi Janeza Stupico. Z njim se je o šahu, o urjenju možganov (med katerega sam ne prišteva reševanje križank) in seveda o citatih pogovarjala Nadia Petauer.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Našega tokratnega sogovornika je Lucija Fatur obiskala v enoti Koroškega doma starostnikov v Slovenj Gradcu. V tem lepem domu, ki deluje šest let, je zares čutiti povezanost zaposlenih in stanovalcev, saj ima vsak stanovalec tako imenovano ključno osebo, nekoga od zaposlenih, s katerim preživi del svojega časa. Tudi gospod Otmar Sekavčnik kar ne more prehvaliti bivanja v tem domu. Dan pred pogovorom je praznoval častitljivih 90 let in kljub temu, da je upokojenec že 35 let, mu dela še vedno ne zmanjka. Z Lucijo Fatur sta obujala spomine na pretekla leta, najprej pa ga je vprašala, o čem je razmišljal ob tem lepem življenjskem jubileju.
V tokratnem Storžu se bomo lahko prepričali, da upokojitev ne pomeni vselej delovnega in ustvarjalnega zatona posameznika. Prav nasprotno - tretje življenjsko obdobje je lahko izvrstna priložnost za uresničevanje ciljev, ki jih pred tem zaradi službenih obveznosti ni bilo mogoče doseči. Gospa Meta Lahdenmäki se je v petih letih, odkar je v pokoju, v celoti posvetila svoji ljubezni, ki jo spremlja že od mladih nog - slikarstvu. Idiličen dom na Gorenjskem ji nudi prijetno in varno okolje, v katerem lahko nemoteno ustvarja, prosti čas, ki ga ima po upokojitvi, pa ji ob tem pride še kako prav, je med drugim povedala Juretu Čepinu.
Nekateri že v obdobju službe, kljub temu, da jih delo veseli, z nekakšno nestrpnostjo pričakujejo upokojitev. V tem obdobju marsikdo vendarle najde več časa za uresničevanje svojih želja, za katere prej ni bilo časa ali možnosti. Gospa Alenka Steindl (izg. štajndl) izkoristi in uživa prav vsak dan svoje upokojitve, zdaj že 14. leto. Napisala je celo dve knjigi, sicer pa je ekonomistka, nazadnje je delala kot pomočnica direktorja, je za začetek povedala Luciji Fatur.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
V današnji oddaji Storž predstavljamo Simbiozo Giba, ki bo do nedelje potekala na skoraj 200 lokacijah po Sloveniji. Glavni namen je starejše spodbuditi k rekreaciji s pomočjo mladih, ki bi jim na prijazen način predstavili različne nove vadbe. Ana Skrt se je v začetku tedna pomešala med aktivne starostnike in pripravila oddajo Storž.
Tokrat bomo gostili kar tri sogovornike. Marijo Cizelj in Marijo Močnik, ki sta že dolga leta slušateljici različnih učnih programov za starejše, postali pa sta tudi mentorici, ter doktorja Arneta Bratkiča, ki vodi skupino slušateljev o globalnih spremembah. Z njimi se bo pogovarjala Lucija Fatur.
Dejavno staranje daje starejšim možnost, da uresničujejo svoje potenciale in dejavno sooblikujejo svoje okolje. Kako torej lahko starejši ostanejo v celoti vključeni v družbo tudi po upokojitvi? Kako je mogoče omiliti negativne in pozitivne stereotipe o starejših? Kako lahko film pripomore k temu cilju? Cilj projekta CINAGE je prispevati k izboljševanju možnosti vseživljenjskega učenja za starejše, pri čemer se evropski film uporablja kot metodo. Projekt CINAGE bomo predstavili v tokratnem STORŽ-u.
oddaja za starejše: Storž z Ljerko Belak, gost Andrej Tomažič
Neveljaven email naslov