Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letošnji svetovni dan voda poudarja, da številne rešitve za težave, kot so poplave, suše in onesnaženost, ponuja narava sama
S ključno mislijo letošnjega svetovnega dneva voda, ki ga zaznamujemo vsako leto 22. marca, se strinja tudi prof. dr. Milenko Roš, ki je dolgoletni strokovnjak na področju odpadnih voda. Zaskrbljen je, ker človek naravo uničuje in želi od nje iztržiti čim več s čim manjšim vložkom.
“Sprejeti moramo dejstvo, da sobivamo z naravo. Narave ne bomo prehiteli, lahko pa se zgodi, da narava prehiti nas.”
V svetovnem merilu se še vedno več kot 80 odstotkov odpadne vode, ki jo ustvarimo kot družba, vrne v ekosistem brez obdelave ali vnovične uporabe, zato prihaja do onesnaževanja podzemnih in površinskih voda.
“Evropa je sicer boljša od svetovnega povprečja, ampak nima urejene celote. Problematična so manjša naselja in male čistilne naprave, ki bi jih morali urediti do leta 2017, ampak ni bilo dovolj sredstev, zato je rok za ureditev prestavljen v leto 2021.”
Prof. dr. Milenko Roš je konec lanskega leta dobil nagrado Evropskega združenja za vode, medaljo William Dunbar, za izjemen prispevek pri razvoju in prenosu tehnologij na področju čiščenja odpadnih voda in zaščite okolja. Končal je študij kemije in doktoriral iz kemijskih znanosti na Univerzi v Ljubljani. Leta 1971 se je zaposlil na Kemijskem inštitutu v Raziskovalni enoti za kemijo, biologijo in tehnologijo voda, ki se je pozneje preimenovala v Laboratorij za okoljske vede in inženirstvo. Leta 1986 je postal vodja raziskovalne enote, ki jo je vodil vse do upokojitve v letu 2009. Je tudi soustanovitelj Slovenskega društva za zaščito voda. Kljub upokojitvi je še vedno dejaven v stroki. Predava na Visoki šoli za varstvo okolja v Velenju. Ukvarja se s športom in fotografijo.
894 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Letošnji svetovni dan voda poudarja, da številne rešitve za težave, kot so poplave, suše in onesnaženost, ponuja narava sama
S ključno mislijo letošnjega svetovnega dneva voda, ki ga zaznamujemo vsako leto 22. marca, se strinja tudi prof. dr. Milenko Roš, ki je dolgoletni strokovnjak na področju odpadnih voda. Zaskrbljen je, ker človek naravo uničuje in želi od nje iztržiti čim več s čim manjšim vložkom.
“Sprejeti moramo dejstvo, da sobivamo z naravo. Narave ne bomo prehiteli, lahko pa se zgodi, da narava prehiti nas.”
V svetovnem merilu se še vedno več kot 80 odstotkov odpadne vode, ki jo ustvarimo kot družba, vrne v ekosistem brez obdelave ali vnovične uporabe, zato prihaja do onesnaževanja podzemnih in površinskih voda.
“Evropa je sicer boljša od svetovnega povprečja, ampak nima urejene celote. Problematična so manjša naselja in male čistilne naprave, ki bi jih morali urediti do leta 2017, ampak ni bilo dovolj sredstev, zato je rok za ureditev prestavljen v leto 2021.”
Prof. dr. Milenko Roš je konec lanskega leta dobil nagrado Evropskega združenja za vode, medaljo William Dunbar, za izjemen prispevek pri razvoju in prenosu tehnologij na področju čiščenja odpadnih voda in zaščite okolja. Končal je študij kemije in doktoriral iz kemijskih znanosti na Univerzi v Ljubljani. Leta 1971 se je zaposlil na Kemijskem inštitutu v Raziskovalni enoti za kemijo, biologijo in tehnologijo voda, ki se je pozneje preimenovala v Laboratorij za okoljske vede in inženirstvo. Leta 1986 je postal vodja raziskovalne enote, ki jo je vodil vse do upokojitve v letu 2009. Je tudi soustanovitelj Slovenskega društva za zaščito voda. Kljub upokojitvi je še vedno dejaven v stroki. Predava na Visoki šoli za varstvo okolja v Velenju. Ukvarja se s športom in fotografijo.
ANA GOLOB izhaja iz delavske družine, v kateri je bila najstarejša od šestih otrok. Želela je postati učiteljica, a zaradi pomanjkanja denarja si te želje žal ni mogla uresničiti. Je pa vsak prosti trenutek izkoristila za branje in si tako širila obzorja. Kot stanovalka Doma starejših občanov Fužine se je z veseljem vključila v projekt Lahkonočnice, o katerem in še o marsičem drugem pripoveduje v tokratni oddaji.
Gospa Veronika Konec je v Lambrechtov dom starejših v Slovenskih Konjicah prišla pred letom dni. Za bivanje v domu se je odločila sama in je, kot pravi, navdušena. Spoznala je veliko novih ljudi, dogajanje v domu pa ji popestri prav vsak dan. V pogovoru bomo izvedeli tudi nekaj drobtinic iz njenega življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Tisti, ki vam zgodovina slovenskih kinematografov ni tuja, ste verjetno že slišali za Franca Milošiča, legendo med nekdanjimi mestnimi kinooperaterji. V svoji 40-letni poklicni karieri je Ljubljančan delal vse, kar se je v kinu lahko delalo. Prodajal je karte, bil je biljeter, razvažal je filmske kopije ter delal kot reklamer, programski vodja, upravnik kina, urednik biltena Naš kino in vodja distribucije filmov za Slovenijo. Od kina se je poklicno poslovil leta 2000, a njegova ljubezen do filmske umetnosti z upokojitvijo ni zamrla. Pri skorajšnjih 76. letih Franc Milošič piše svojo filmsko enciklopedijo, na terenu zbira podatke o kinematografih po Sloveniji, napisal je celo že prvih nekaj strani knjige svojih spominov.
Zakonca Bogdanović, Marta in Gabre, sta se pred slabim letom preselila iz vasi Hrast v dom starejših v Črnomlju. Dom sta sprejela zelo dobro in sta zadovoljna v novem okolju, saj je osebje prijazno in komunikativno. Letos ju čaka zanimivo leto, saj bo gospod Gabre praznoval 95. rojstni dan, obenem pa bosta imela tudi 65 let skupne življenjske poti.
Gospa Vida Bukovac je že vse življenje izjemno aktivna. Poleg pedagoškega dela jo je ves čas spremljala tudi glasba, petje, ki mu svoj čas posveča še vedno. Že 24 let je predsednica Društva upokojenih pedagoških delavcev v Celju, doslej so izdali že nekaj avtorskih knjig, Pesmi in prigodnice so delo gospe Vide. Ob novem letu izdajo tudi knjigo veselih druženj, ki jo imenujejo Rastoča knjiga. Tri mandate je bila tudi predsednica slovenskega Društva upokojenih pedagoških delavcev. Obiskali smo jo na njenem domu v Celju, na Prekorju.
V tokratnem Storžu se podajamo v svet tekstila in na Plečnikov vrt. Pred mikrofon smo namreč povabili Gojko Bregar Pajagič, dr. tekstilne tehnologije, muzejsko svetovalko in konservatorsko-restavratorsko svetnico, ki je pred pol leta zaključila svojo poklicno pot v Narodnem muzeju Slovenije. Kljub upokojitvi na nek način še vedno skrbi za kulturno dediščino – je namreč ena od osmih ljudi, ki imajo to čast, da urejajo Plečnikov vrt v Ljubljani. O življenju pred in po upokojitvi se je pogovarjala z Darjo Pograjc.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Mirko Kunšič tudi po upokojitvi poskuša ohranjati novinarski ritem, ki je dolga leta polnil njegovo življenje. S fotografskim aparatom je prejšnji teden lovil polno luno in njene svetlobne učinke na Jamniku in v okolici domačega kraja pod Kriško goro. Njegovemu objektivu pa ne uidejo niti družabni, kulturni in drugi dogodki v domačih Zgornjih Dupljah in drugod na Gorenjskem. Mirka Kunšiča boste spoznali v sredini oddaji Storž ob pol dvanajstih na Prvem programu.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Neveljaven email naslov