Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Letošnji svetovni dan voda poudarja, da številne rešitve za težave, kot so poplave, suše in onesnaženost, ponuja narava sama
S ključno mislijo letošnjega svetovnega dneva voda, ki ga zaznamujemo vsako leto 22. marca, se strinja tudi prof. dr. Milenko Roš, ki je dolgoletni strokovnjak na področju odpadnih voda. Zaskrbljen je, ker človek naravo uničuje in želi od nje iztržiti čim več s čim manjšim vložkom.
“Sprejeti moramo dejstvo, da sobivamo z naravo. Narave ne bomo prehiteli, lahko pa se zgodi, da narava prehiti nas.”
V svetovnem merilu se še vedno več kot 80 odstotkov odpadne vode, ki jo ustvarimo kot družba, vrne v ekosistem brez obdelave ali vnovične uporabe, zato prihaja do onesnaževanja podzemnih in površinskih voda.
“Evropa je sicer boljša od svetovnega povprečja, ampak nima urejene celote. Problematična so manjša naselja in male čistilne naprave, ki bi jih morali urediti do leta 2017, ampak ni bilo dovolj sredstev, zato je rok za ureditev prestavljen v leto 2021.”
Prof. dr. Milenko Roš je konec lanskega leta dobil nagrado Evropskega združenja za vode, medaljo William Dunbar, za izjemen prispevek pri razvoju in prenosu tehnologij na področju čiščenja odpadnih voda in zaščite okolja. Končal je študij kemije in doktoriral iz kemijskih znanosti na Univerzi v Ljubljani. Leta 1971 se je zaposlil na Kemijskem inštitutu v Raziskovalni enoti za kemijo, biologijo in tehnologijo voda, ki se je pozneje preimenovala v Laboratorij za okoljske vede in inženirstvo. Leta 1986 je postal vodja raziskovalne enote, ki jo je vodil vse do upokojitve v letu 2009. Je tudi soustanovitelj Slovenskega društva za zaščito voda. Kljub upokojitvi je še vedno dejaven v stroki. Predava na Visoki šoli za varstvo okolja v Velenju. Ukvarja se s športom in fotografijo.
894 epizod
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Letošnji svetovni dan voda poudarja, da številne rešitve za težave, kot so poplave, suše in onesnaženost, ponuja narava sama
S ključno mislijo letošnjega svetovnega dneva voda, ki ga zaznamujemo vsako leto 22. marca, se strinja tudi prof. dr. Milenko Roš, ki je dolgoletni strokovnjak na področju odpadnih voda. Zaskrbljen je, ker človek naravo uničuje in želi od nje iztržiti čim več s čim manjšim vložkom.
“Sprejeti moramo dejstvo, da sobivamo z naravo. Narave ne bomo prehiteli, lahko pa se zgodi, da narava prehiti nas.”
V svetovnem merilu se še vedno več kot 80 odstotkov odpadne vode, ki jo ustvarimo kot družba, vrne v ekosistem brez obdelave ali vnovične uporabe, zato prihaja do onesnaževanja podzemnih in površinskih voda.
“Evropa je sicer boljša od svetovnega povprečja, ampak nima urejene celote. Problematična so manjša naselja in male čistilne naprave, ki bi jih morali urediti do leta 2017, ampak ni bilo dovolj sredstev, zato je rok za ureditev prestavljen v leto 2021.”
Prof. dr. Milenko Roš je konec lanskega leta dobil nagrado Evropskega združenja za vode, medaljo William Dunbar, za izjemen prispevek pri razvoju in prenosu tehnologij na področju čiščenja odpadnih voda in zaščite okolja. Končal je študij kemije in doktoriral iz kemijskih znanosti na Univerzi v Ljubljani. Leta 1971 se je zaposlil na Kemijskem inštitutu v Raziskovalni enoti za kemijo, biologijo in tehnologijo voda, ki se je pozneje preimenovala v Laboratorij za okoljske vede in inženirstvo. Leta 1986 je postal vodja raziskovalne enote, ki jo je vodil vse do upokojitve v letu 2009. Je tudi soustanovitelj Slovenskega društva za zaščito voda. Kljub upokojitvi je še vedno dejaven v stroki. Predava na Visoki šoli za varstvo okolja v Velenju. Ukvarja se s športom in fotografijo.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Na Slovenski univerzi za tretje življenjsko obdobje se končuje študijsko leto. Tudi za slušatelje študijskega programa umetnosti na Slovenskem, pri katerem spoznavajo umetnostno zgodovino s poudarkom na slovenski dediščini. Umetnost je potrebno doživeti neposredno, zato slušatelji ne nabirajo le teoretičnega znanja, ampak obiskujejo muzeje in se udeležujejo študijskih ekskurzij po Sloveniji. Vtise ob koncu letošnjega študijskega leta bosta strnili mentorica dr. Rajka Bračun Sova, univ. dipl. um. zg., in slušateljica Marjeta Brezovec. Z njima se bo v studiu Prvega programa pogovarjala Jana Bajželj.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Jelka Lečnik z Raven na Koroškem si je že pri 40. letih želela, da bi starost preživljala aktivno, zdravo in veselo. Zdaj, ko je upokojena, se ukvarja z dejavnostmi, s katerimi se takrat, ko je bila zaposlena kot patronažna medicinska sestra, ni imela časa. Igra harmoniko, na Univerzi za tretje življenjsko obdobje se je vključila v tečaj slikanja in aktivna je tudi v Medgeneracijskem centru na Ravnah.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Naš gost v tokratni oddaji STORŽ je svoje življenje posvetil etnologiji, raziskovanju in študentom. Z nekaterimi deli je v temeljih premaknil slovensko etnologijo, znanje pa z navdušenjem in zavzetostjo posredoval generacijam, željnim etnološkega znanja na Oddelku za etnologijo Filozofske fakultete v Ljubljani. Prof. dr. Slavko Kremenšek, za katerega sploh ne bi pomislil, da je danes v pokoju, še vedno pripoveduje z žarom v očeh. V tokratni oddaji bo odstrnil droben delček svojega življenja in raziskovanja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Na izziv, kako izboljšati počutje uporabnikov v domovih za starejše, so v enoti Koroškega doma starostnikov v Slovenj Gradcu odgovorili s projektom Ključna oseba. Vsak, ki je zaposlen v domu, nameni eno uro na teden enemu od stanovalcev. Pare so določili z žrebom, napisanega programa dejavnosti pa program Ključna oseba nima. Stanovalci si želijo predvsem druženje in pogovor. Preprosto, pa vendar zelo zdravo za medsebojne odnose in počutje starejših v domu. Kot boste slišali, je zadovoljstvo čutiti na obeh straneh – pri stanovalcih in zaposlenih. Zato je na mestu vprašanje, kdaj bodo povezovalni program Ključna oseba uvedli tudi v drugih domovih po državi.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Oddaja STORŽ - Starejši v tretjem obdobju renesanse življenja - odkriva številne plasti življenja v zreli dobi - od družbenih pomenov in ekonomskih posledic staranja prebivalstva, aktivnosti starejših ljudi, njihove vključenosti v družbo, možnosti ponovne zaposlitve, medgeneracijskega sodelovanja do rekreativnih dejavnosti, izobraževanja za starejše, zdravstvenih težav in modrih nasvetov znanih Slovencev. Oddaja STORŽ sicer govori o starejših, namenjena pa je vsem, ki se sprašujejo o kakovosti življenja.
Gospa Ana in gospod Jože Štefančič sta poročena skoraj 60 let, 37 let pa živita na Uncu. Veliko zgodb se je v tem času spletlo v njunem življenju, nekatere od njih bosta podelila tudi z nami v tokratni oddaji.
Neveljaven email naslov