Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Svet kulture 24. 6.

26.06.2024

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka


Svet kulture

3664 epizod


Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.

Svet kulture 24. 6.

26.06.2024

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka


08.10.2019

Nominirana imena za Jenkovo nagrado

Jesenski dnevi bodo v znamenju poezije, tudi v pričakovanju prejemnika Jenkove nagrade, ki jo pesnica ali pesnik dobi za najboljšo pesniško zbirko zadnjih dveh let. Nagrade se podeljujejo tudi v okviru Meseca oblikovanja, medtem ko v slikovitem obmorskem mestu Koper odpirajo skupinsko razstavo Sodobno severnojadransko marinistično slikarstvo, zato se napotite v palačo Gravisi, ali pa na številne koncerte v Ljubljani in Mariboru.


07.10.2019

V iskanju pesmi

V oddaji Svet kulture se bomo tokrat posvetili gostovanju prepoznavne ustvarjalke sodobne slovaške poezije. Mária Ferenčuhová je namreč odmeven pesniški glas svoje generacije na Slovaškem. V njenih zbirkah najdemo zelo različne teme – od okoljske problematike, materinstva do smrti in bolezenskega stanja človeka – prepoznavnost pa si je zgradila s specifičnim nerazčustvovanim pristopom. Radijska igra z naslovom Ta pesem ozdravi ribo, ki je nastala na osnovi besedila francoskega avtorja Jeana Pierra Simeona, je nominirana za nagrado na festivalu Prix Europa v Berlinu. Tudi sicer bomo nekaj več pozornosti namenili knjižni produkciji za otroke, saj se začenja teden otroka, poteka pa tudi mesec skupnega branja.


04.10.2019

Koreograf, ki je ples postavil na glavo

"Ples je zame gibanje v času in prostoru, njegove možnosti omejujejo samo naša domišljija in dve nogi." Tako je razmišljal plesalec in koreograf Merce Cunningham, ki je opustil običajno pripovedovanje zgodb z baletom in se osredotočil samo na plesno poetiko. Gib pri njem ne sledi nujno glasbi, plesne predstave pa je pogosto spojil z vizualno umetnostjo. Ansambel CNN – Ballet de Lorraine je ob 100. obletnici Cunninghamovega rojstva pripravil plesni večer, ki bo v nedeljo gostoval v ljubljanskem Cankarjevem domu. Napovedali bomo tudi dve premieri. V SNG Maribor bo v režiji Stanislava Moše na ogled opera Netopir, ki je polna spletk in na videz brezskrbne zabave v razkošnih kostumih in je eden izmed operetnih biserov dunajskega "kralja valčkov" Johanna Straussa ml. Uprizoritev dela Amelia E. v ljubljanski Mali drami z zgodbo naslovne junakinje, ki je kot prva ženska sama preletela Atlantik, posredno razmišlja o človeški sli po letenju in preseganju ovir. V Galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki pa odpirajo retrospektivo Nandeta Vidmarja, ki je znan predvsem kot ekspresionist, tradicionalni krajinar, portretist ter slikar žanrskih in partizanskih prizorov, zelo malo pa se ve o njegovih barvitih in enigmatičnih delih iz 50. in 60. let prejšnjega stoletja. V nedeljo pa se v Ljubljani začenja še mednarodni festival sodobne glasbe Unicum. Foto: Laurent Philippe, spletna stran Cankarjevega doma


03.10.2019

Podobe pokrajine

V času, ko so opozorila o ekološki krizi vse glasnejša, tudi umetniki vse pogosteje opominjajo na tesno vez med človekom in naravo. Ne le onesnaževanje in čezmerno izkoriščanje naravnih virov, tudi pokrajina v povezavi z družbenimi, ekonomskimi in kulturnimi vprašanji je v ospredju mednarodne razstave Podobe pokrajine, ki bo od danes naprej na ogled v Koroški galeriji likovnih umetnosti v Slovenj Gradcu. Razstava Osamljenosti. Izrazi tesnobe v prekmurski likovni umetnosti pa bo v galeriji Murska Sobota z izborom del iz stalne zbirke obravnavala naslovno temo. Živahno je tudi na glasbenem področju: napovedujemo koncert Klassika in nastop Simfoničnega orkestra RTV Slovenija v okviru abonmaja Kromatika v Ljubljani in prvi koncert v ciklu Carpe Artem v Mariboru.


02.10.2019

Oroslan Matjaža Ivanišina

V oddaji vas bomo najprej povabili na premiero novega slovenskega filma. Režiser Matjaž Ivanišin se podpisuje pod film z naslovom Oroslan. Gre za moškega iz Porabja okrog katerega se po njegovi smrti stkejo različne zgodbe. Posvečamo se tudi razstavni umetnosti, predstavljamo nove prostore Galerije SLOART ter razstavo keramike slovenske kiparke Dragice Čadež.


01.10.2019

Obletnica Dušana Jovanovića, Mesto žensk in retrospektiva Franceta Štiglica

Danes izpostavljamo 25. festival Mesto žensk, 80-letnico Dušana Jovanovića in retrospektivo filmov ob 100. obletnici rojstva Franceta Štiglica. Foto: Tone Stojko. Vir: Slogi - gledališki muzej.


30.09.2019

"Avstrijski Van Gogh"

»Avstrijski van Gogh« je krilatica, s katero so kritiki označili Richarda Gerstla, ki danes velja za prvega avstrijskega ekspresionista, v svojem kratkem življenju pa ni dosegel večje slave, čeprav je še pred Egonom Schielejem in Oskarjem Kokoschko rahljal konvencije tedanjega časa ter v svoje slikarstvo uvedel številne novosti in prehajal v ekspresivno abstrakcijo. V Leopoldovem muzeju na Dunaju je zdaj na ogled obsežna razstava, ki ne predstavlja le Gerstla, temveč tudi njegove povezave s sodobniki in nasledstvo. Ustavili se bomo še v Gradcu, kjer poteka večmedijski festival Štajerska jesen, ter predstavili nekaj knjižnih novosti, med katerimi je tudi nova knjiga Vinka Möderndorferja Ljudomrznik na tržnici, analiza slovenske družbe in njenega odnosa do umetnosti in kulture.


27.09.2019

Ljubljanska drama v Beogradu dobila kar tri nagrade od štirih

Predstava SNG Drama Ljubljana Ali: Strah ti poje dušo v režiji Sebastijana Horvata je slavila na 53. mednarodnem gledališkem festivalu Bitef. Prejela je kar tri od štirih nagrad: veliko nagrado za predstavo v celoti, Horvatu so podelili nagrado časnika Politika za režijo, za najboljšo pa jo je izbralo še občinstvo. O velikem uspehu naših gledališčnikov iz Beograda poroča Boštjan Anžin. Na dan, ko je bila pred natanko sto leti na odru Slovenskega narodnega gledališča Maribor prva slovenska uprizoritev, bo v gledališču nocoj premiera drame Grmače režiserke Nine Rajić Kranjac. Gre za zadnjo dramo Daneta Zajca, ki je bila uprizorjena še v času njegovega življenja. S krstno uprizoritvijo Izobčenke, avtorskega projekta po delih Rudija Šeliga v režiji Mirjane Medojević, pa začenjajo sezono Ljubezen v ljubljanski Mali drami. V Mestni galeriji Nova Gorica začenjajo novo sezono z odprtjem razstave fotografij Wilhelma Heiligerja. Napovedali bomo tudi prvi koncert za vokalni abonma Slovenske filharmonije. Vodila ga bo dirigentka Helena Fojkar Zupančič, sodelovali bodo še duo Claripiano, pianistka Urška Vidic in baritonist Matjaž Strmole.


26.09.2019

Viennacontemporary, osmič

Tokrat bomo pogledali na dunajski mednarodni sejem sodobne umetnosti viennacontemporary, ki je največji umetnostni sejem na področju Srednje in Vzhodne Evrope – v sekciji Fokus se bo ob drugih galerijah na njem predstavil tudi slovenski kolektiv NSK. V nadaljevanju se bomo dotaknili razstave Plečnik in sveto: Jože Plečnik, slovenski arhitekt in oblikovalec v Mestnem muzeju Ljubljana; napovedali bomo tudi predstavo Dragi, doma sem!, ki bo premierno uprizorjena nocoj na odru Male scene MGL, ter plesno predstavo Human v Cankarjevem domu. Na fotografiji je projekt BIOMEHANIKA NOORDUNG iz leta 1999. Avtor fotografije je Miha Fras.


25.09.2019

Risoroman Berlin

Ob risoromanu Berlin Jasona Lutesa, zajetni trilogiji o vzponu nacizma in izdihih weimarske republike, vam bomo podrobneje predstavili še dve novosti Založbe ZRC: provokativno knjigo Achilleja Mbembeja Kritika črnskega uma o zahodni nadvladi in izkoriščanju na podlagi ideje drugosti in razlike ter antologijo Judovska država: Temeljni dokumenti političnega sionizma. Ta prinaša spise avtorjev, ki so oblikovali sionizem, gibanje za narodno samoodločbo Judov. Sprehodili se bomo tudi po razstavi dokumentarne letalske fotografije Nina Mihalka v Cankarjevem domu in napovedali 1. koncert za Simfonični cikel v Mariboru.


24.09.2019

Albrecht Dürer v Albertini

Začeli bomo na Dunaju – v Albertini celostno predstavljajo delo Albrechta Dürerja. V Ljubljani bomo izpostavili festival zvočnih in avdio-vizualnih umetnosti Sonica. Južno od središča italijanske prestolnice, v predmestju Ostiense, je na ogled neznana zbirka etruščanske umetnosti, ki je nezakonito končala v Švici. Predstavo SNG Drame Ljubljana – Ali: Strah ti pojé dušo pa je sinoči občinstvo beograjskega gledališkega festivala Bitef nagradilo s stoječimi ovacijami.


23.09.2019

Marina Abramović: Čistilec

Prejšnji teden je založba Sanje predstavila svoje jesensko knjižno dogajanje, med drugim nastope avtorjev in druženja, pa knjige, ki so še v tiskarni in tri, ki so že na policah knjigarn, o teh bo spregovoril Rok Zavrtanik, direktor založbe. Nato se bomo odpravili v Beograd, kjer so v Muzeju sodobne umetnosti odprli dolgo pričakovano retrospektivo ikone performansa Marine Abramović. Umetnica se s postavitvijo z naslovom Čistilec po 44-ih letih vrača v rojstno mesto. V oddaji tudi o včerajšnjem zaključku Festivala slovenskega filma v Portorožu in še kaj se bo našlo. Vabljeni k poslušanju. Foto: EPA


20.09.2019

Saloma in Kino Šiška

Kino Šiška praznuje desetletje delovanja in pred mikrofon smo povabili Gregorja Tomca, ki je ob jubileju z nami delil kritične misli. V Trstu se je začel Slofest, tridnevni festival Slovencev v Italiji, jutri pa bodo na velikem odru ljubljanske Drame s premiero Salome Oscarja Wildea v režiji Eduarda Milerja začeli novo sezono.


19.09.2019

Sedem dni

Tretji dan Slovenskega filmskega festivala v Portorožu sta v glavnem tekmovalnem programu celovečernih filmov na vrsti Oroslan Matjaža Ivanišina in Zgodbe iz kostanjevih gozdov Gregorja Božiča. Spregovorili bomo tudi o začetku nove sezone Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica, natančneje o uprizoritvi dela Ödona von Horvata Zgodbe iz Dunajskega gozda v režiji Primoža Ekarta. Tu je še premiera avtorske predstave Sedem dni režiserja Žiga Divjaka in dramaturginje Katarine Morano na velikem odru Mestnega gledališča ljubljanskega, pa premiera predstave Ostržek v Lutkovnem gledališču Maribor. Prav tako v Mariboru se začne festival plesno-performativnih predstav Performa – Platforma in še kaj se bo našlo v oddaji Svet kulture. Foto: MGL


18.09.2019

Badjurov nagrajenec Andrej Zdravič

V okviru 22. Festivala slovenskega filma so z nagrado za življenjsko delo na področju filmske ustvarjalnosti nagradili filmskega avtorja in komponista Andreja Zdraviča, ki mu namenjamo pozornost v tokratni oddaji. V nadaljevanju se bomo dotaknilit tudi novega filma Tomaža Gorkiča Prekletstvo Valburge in sveže monografije dr. Petra Svetine Metuljčki in mehaniki: slovenska mladinska književnost med meščanstvom in socializmom, ob koncu pa napovedali festival srednjeveške in renesančne glasbe Flores Musicae. Foto: Kinodvor/Matjaž Rušt


17.09.2019

Festivala slovenskega filma in jazza

V Portorožu se danes začenja 22. festival slovenskega filma, v Ravnah na Koroškem 15. festival slovenskega jazza, medtem pa je v Celju novo razstavo odprl Arjan Pregl. Foto: Iz filma Jaz sem Frenk. Vir: Slovenski filmski center.


16.09.2019

Broadwayski muzikali

Danes se bomo odpravili v New York in pregledali tamkajšnjo aktualno broadwaysko produkcijo. V nadaljevanju bomo strnili poudarke jesenskih knjižnih novosti založbe Beletrina in Slovenske matice ter napovedali festival zvočnih umetnosti Topografije zvoka, ki se nocoj začenja v ljubljanskem ŠKUC-u. Podobno, kot bomo začeli, se bomo tudi poslovili, in sicer mednarodno, z bilanco kitajske kinematografije zadnjih 70 let. Vabljeni k poslušanju!


13.09.2019

Migracije človeka skozi Rajzefiber

Poudarek oddaje bo na začetku na migracijah. V Prešernovem gledališču Kranj želijo s predstavo Rajzefiber pokazati, da v trenutku, ko nekdo drug vstopi v našo skupnost, vzbudi naše frustracije, čeprav te z njim nimajo nobene zveze. Manj frustracij pa v nas vzbujajo selitve rastlin. Njihove interakcije s človekom bodo predstavili na 2. bienalu mlade umetnosti, ki ga pripravljajo v Harkovu, v mestu na severovzhodu Ukrajine. K sodelovanju so povabili umetniški kolektiv Brida, v katerem so novogoriški ustvarjalci. V oddaji tudi o plesni predstavi Mateja Kejžarja z naslovom Languagesausage-Languagesausage-Languagesausage, ki preizprašuje pomen ponavljanja in išče vzporednice med plesom in jezikom. Napovedali bomo neposredni prenos koncerta Moč iskrenosti, ki ga bo Haydnova filharmonija izvedla na Festivalu Maribor. Vir fotografije: Prešernovo gledališče Kranj.


12.09.2019

Dobitnik nagrade večernica je Andrej E. Skubic

V oddaji bomo predstavili najnovejšo predstavo za mlade, ki bo nocoj premierno zaživela v Mestnem gledališču Ptuj. Znanstveni cirkus z naslovom Hevreka! skuša mladim približati znanstvene teme. Nekaj minut bomo namenili tudi poeziji – novo pesniško zbirko je izdal Brane Senegačnik – ter vas povabili na prvi koncert Simfoničnega orkestra RTV Slovenija v sklopu cikla Kromatika.


11.09.2019

Festivala Indigo in Spider

V Ljubljani se danes začenjata festivala Indigo in Spider. Četrta edicija festivala Indigo tematizira ravnodušnost in neobčutljivost za probleme okoli nas, medtem ko festival Spider predstavlja pionirske plesne prakse z vsega sveta.


Stran 64 od 184
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov