Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Svet kulture 24. 6.

26.06.2024

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka


Svet kulture

3664 epizod


Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.

Svet kulture 24. 6.

26.06.2024

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka


10.09.2019

34. literarni festival Vilenica v središče postavlja Ego in fabulo

Z branji gostujočih literatov po slovenskih krajih se bo danes začel mednarodni literarni festival Vilenica. Tema letošnje 34. izdaje je Ego in fabula, povabljeni avtorji pa bodo ob tej priložnosti razmišljali o avtobiografskem pisanju. Glavno nagrado bo prejel srbski književnik Dragan Velikić, slovenski avtor v središču je pesnik Esad Babačić. V oddaji predstavljamo tudi elektroakustično glasbenico Majo Osojnik ter napovedujemo Festival Maribor.


09.09.2019

Rezervat za drevesa

Gozdovi in pragozdovi so pomembni del ekosistema in ključni za uravnavanje globalnega podnebja, vendar se je bati za njihov obstoj, saj jih krčimo s požiganjem in drugo nelegalno dejavnostjo. Megalomanska instalacija Klausa Litmanna v Celovcu je primer distopije, ki opozarja, da z gozdovi izginjajo tudi različne vrste življenja. V prihodnost so bili zazrti tudi sodelujoči na festivalu Ars Electronica, medtem ko ima odnos med očetom in sinom v radijski igri z naslovom Treba bi bilo peljati psa na sprehod, veliko opraviti s preteklostjo.


06.09.2019

Kogojevi dnevi

Z odkritjem spomenika dirigentu Antonu Nanutu, odprtjem pregledne razstave akademskega slikarja Ludvika Pandurja v Galeriji Rika Debenjaka ter slovesnostjo ob odprtju se v Kanalu ob Soči začenja mednarodni festival sodobne glasbe Kogojevi dnevi. Ob pregledu dogodkov že 40. mednarodnega festivala bomo v oddaji napovedali tudi novo sezono orkestra Slovenske filharmonije in premiero predstave Umetnost je omara v režiji Ivana Petrnelja v Slovenskem mladinskem gledališču. Vir fotografije: Stane Sršen / RTV MMC


05.09.2019

Slovo in sloves velikanov

Obeta se zadnje dejanje letošnjega 67. Ljubljana festivala, koncert Izraelskega filharmoničnega orkestra pod vodstvom dirigenta Zubina Mehte, ki se z glasbenih odrov počasi poslavlja. Za enega največjih dirigentov sodobnega časa je Ljubljana namreč eden izmed postankov na njegovi poslovilni turneji. Sicer pa se bomo v oddaji Svet kulture pomudili pri podobah, ki v knjigah ničkolikokrat razveseljujejo najmlajše. Njim je namenjena tudi predstava Lutkovnega gledališča Maribor. Prva lutkovna premiera nove gledališke sezone je uprizoritev z naslovom Možiček žebljiček.


04.09.2019

O neskončnosti

Med enaindvajsetimi filmi, ki se v tekmovalnem programu filmskega festivala v Benetkah potegujejo za prestižne nagrade, je ob zvezniških Jokerju, Ad Astri, filmih Romana Polanskega, Stevena Soderbergha in Hirokazuja Koreede tudi celovečerec Roya Anderssona O neskončnosti. V Benetkah si ga je ogledala Ingrid Kovač Brus, ki se bo z vtisi oglasila v tokratni oddaji. V nadaljevanju pa tudi o 8. festivalu dokumentarnega filma DOKUDOC v Mariboru, razstavi Umetnost za nove dni: Zbirka dravske banovine (1929-1941) v Narodni galeriji in ciklu koncertov Jesenske serenade. Foto: Biennale Cinema 2019


03.09.2019

Ukrajinska primabalerina v Ljubljani

V tokratni oddaji vas bomo najprej povabili na baletni večer v okviru 67. Festivala Ljubljana. V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma bo nastopila primabalerina Svetlana Zakharova. V Ukrajini rojena plesalka je članica Bolšoj teatra, odlikujeta pa jo izjemno tehnično mojstrstvo in nadarjenost. Odpravili se bomo tudi v Benetke in preverili tamkajšnji festivalski filmski utrip. Vabljeni v našo družbo.


02.09.2019

Avgustovske novosti za mlade bralce

Na prvi šolski dan v oddaji listamo novosti, ki jih je na knjižne police otroške in mladinske literature prinesel zadnji počitniški mesec avgust: med drugim pesniško zbirko za mlade bralce Ljubezni to pesem Miroslava Košute ter slikanico Andreja Rozmana Roze in Zvonka Čoha O začaranem žabcu. Oglasili pa se bomo tudi s poudarki minulega konca tedna na mednarodnem filmskem festivalu v Benetkah. Foto: Pixabay


30.08.2019

Arsov popoldan in večer v stari Ljubljani

Teme tokratne oddaje so projekt Ars na Nočeh v stari Ljubljani, Salzburške poletne igre in študijski dnevi Draga 2019. Foto: Adrijan Pregelj


29.08.2019

Noči v stari Ljubljani in Benetke

Na Novem trgu v Ljubljani se nocoj tudi z našo pomočjo začenjajo Noči v stari Ljubljani. V Benetkah so danes vstopili v drugi dan 76. filmskega festivala. Vtise z otvoritvenega dneva bo strnila poročevalka Ingrid Kovač Brus. Foto: Imago Sloveniae.


28.08.2019

Festival Front@ bo v prekmurščini odprla avstrijska skupina Liquid Loft

Mursko Soboto bo razgibal 14. festival sodobnega plesa Front@. Na 25-ih dogodkih se bodo predstavili umetniki iz Avstrije, Madžarske, Francije, Nizozemske, Velike Britanije, Belgije, Italije, Izraela in Slovenije. V ospredju letošnjega programa bo soočenje med plesno umetnostjo in vsakdanjikom, zato bodo skoraj vsi dogodki na prostem – na ulicah, cestah in drugih javnih površinah, na katerih bodo preizkušali utrip srečanja med umetnostjo in mestom. Festival bo začela avstrijska skupina Liquid Loft s predstavo Tuji jeziki, ki poleg številnih narečij z različnih koncev sveta posebej za to priložnost vključuje tudi prekmurščino.Ozrli smo se še v Benetke, ki bodo v znamenju najstarejšega filmskega festivala. Ljubljanski festival pa je v pričakovanju Verdijeve opere Traviata, ki jo bo izvedlo eno najpomembnejših italijanskih opernih gledališč – Teatro Regio iz Torina. Na fotografiji plesna skupina Liquid Loft s predstavo Tuji jeziki (Foreign Tongues), vir: Zavod Flota/Michael Loizenbauer


27.08.2019

Zlatnik poezije in predstave o uspehu

V Celju bodo nocoj podelili Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko v letošnjem letu ter zlatnik poezije. Kdo bo nagrajenec ali nagrajenka, še ni znano, znan pa je že prejemnik zlatnika poezije. Za življenjski pesniški opus ga bo prejel Ervin Fritz. V oddaji bomo predstavili tudi razstavo Maruše Meglič o sodobnem posamezniku, ki je obremenjen z zahtevami po uspešnosti in samoizpolnitvi, definirata pa ga tudi pogosto zamolčana strah pred neuspehom in tesnoba. Foto: Maruša Meglič.


26.08.2019

106 let Borisa Pahorja

Tokrat o Borisu Pahorju, ki je del svojega rojstnega dne danes naklonil tudi ljubljanskemu občinstvu, zbranem v ljubljanski knjigarni Konzorcij. V nadaljevanju oddaje pa bomo po istrskih vaseh zasledovali dogajanje festivala Plavajoči grad, ki bo do 31. avgusta vabil na koncerte in obiskovalcem predstavljal alternativnejšo uprizoritveno produkcijo. Preverili bomo tudi letošnjo filmsko ponudbo, ki jo prinaša poletni Kinodvor na Kongresnem trgu. Foto: Urban Tarman


23.08.2019

Fotografski pogovori z vsakdanjimi ljudmi

Haložani so se z mano družili, se pogovarjali. Tudi način dela pri širokem kotu je tak, da pristopiš k človeku in se z njim lahko pogovarjaš. Problem zapisov o Halozah je, da so v Halozah zmeraj iskali samo revščino. To gledanje je bilo zelo enosmerno. Moja fotografija je drugačna. Približno tako je v intervjuju za časopis Večer ob svoji veliki retrospektivi v ljubljanski Moderni galeriji o svojem znamenitem ciklu razmišljal fotograf Stojan Kerbler. Zdaj bo razstava, ki je lani nastala ob umetnikovi osemdesetletnici, na ogled tudi v Umetnostni galeriji Maribor. V oddaji pa tudi o vtisih s festivala Dnevi poezije in vina, ki se zaključujejo jutri.


22.08.2019

Tartini in Gledanica

V Piranu se v stolnici sv. Jurija začenja Tartini festival, ki predstavlja vrhunske glasbenike in Tartinijeve znane in manj znane partiture. Potekal bo tudi Kopru, zadnji koncert pa bo v Padovi, kjer bo ansambel Il terzo suono nastopil na Veneto festivalu. V oddaji tudi o prvem festivalu Gledanica, ki se začenja s koncertom Slovenskega tolkalnega projekta na Volčjem Gradu. S štiridnevno prireditvijo želijo na novo razkriti potenciale Štanjela in njegove okolice. Med zanimivimi gosti bo skupina iz Norveške, ki bo igrala na prastaro glasbilo lur in z njim ustvarila zvočni pogled v preteklost. Vir fotografije: Allday


21.08.2019

Dnevi poezije in vina

Z družbeno-političnim začetkom – javnim branjem Odprtega pisma Evropi bolgarsko-nemškega literata in kozmopolita Ilije Trojanowa – bodo na Ptuju nocoj uradno odprli festival Dnevi poezije in vina, ki s preddogodki poezijo po različnih prizoriščih širi že od nedelje. V današnji oddaji bomo predstavili festivalske poudarke, še pred nocojšnjim odprtjem pa se bomo sprehodili tudi po razstavi Pussy Riot slikarke Tine Dobrajc v Galeriji Ravne na Koroškem. Foto: Dnevi poezije in vina


20.08.2019

Tradicionalni kiparski materiali z izkušnjo sodobnega časa

Letos mineva 10 let od smrti akademskega kiparja Zmaga Posege, umetnika iz Bilj pri Novi Gorici, ki je s svojim opusom pomembno zaznamoval primorski in širši slovenski kulturni prostor. Tradicionalne kiparske materiale, kot so les, kamen, glina in bron je uporabljal z izkušnjo sodobnega časa. V okviru letošnjega 67. Ljubljana festivala bodo nocoj odprli spominsko razstavo njegovih del. Bei Dao, čigar poezija je prevedena v več kot 30 jezikov, spada med tako imenovane »meglene pesnike«, ki so nastopili proti pojmovanju umetnosti, kot ga je Kitajska gojila po Kulturni revoluciji. Enega izmed treh častnih gostov festivala Dnevi poezije in vina predstavljamo tudi v današnji oddaji.


19.08.2019

Filmski iztek poletja

Kratki filmi ustvarjalcem pogosto omogočajo več eksperimentiranja s formo, razmišljajo organizatorji festivala kratkega filma FEKK, ki se danes začenja v Ljubljani. Najprej pa se bomo odpravili v Sarajevo, kjer že nekaj dni poteka priljubljeni filmski festival. Izjemno zanimanje obiskovalcev kot tudi filmskih ustvarjalcev je v prvih dneh poleg obiska režiserja Pavla Pawlikovskega in igralke Issabelle Huppert pritegnil predvsem obisk režiserja Alejandra Gonzáleza Inárrituja. V oddaji pa tudi o novem bienalu Likovne vizije, ki se danes odpira v Novem mestu, v ospredju umetniških del petdesetih umetnikov iz petih držav pa je tema migracij in strahu.


16.08.2019

Zvočno gledališče

V današnjem Svetu kulture se bomo med drugim posvetili festivalu stare glasbe Seviqc Brežice, nocoj bo v Gradu Brežice nastopil italijanski ansambel Cappella Musicale Beata Vergine del Rosario, in Sarajevskemu filmskemu festivalu, ki ga odprejo danes. Začeli pa bomo z radijem. Jutri se namreč obeta poseben dogodek na posebnem mestu: zvočno gledališče – javno predvajanje radijskih iger v bazenu na Vrhniki. Ob tej priložnosti smo pred mikrofon povabili naša kolega, režiserja Jožeta Valentiča in dramaturginjo Vilmo Štritof. Foto: Tomaž Šantl


14.08.2019

Tarantino vabi v kino

Težko pričakovana premiera filma Quentina Tarantina Bilo je nekoč … v Hollywoodu bo del tudi današnjega Sveta kulture. Nato se bomo odpravili korak za mejo pri Sežani, kjer je med zaselkom Poklon in vasjo Col v občini Repentabor pesniška pot posvečena trem sodobnikom zapisanim Krasu: Srečku Kosovelu, Umbertu Sabi in Igu Grudnu. Na tej poti vsako leto priredijo pesniški sprehod. In še o nocojšnjem koncertu flavtista Claudija Arimanyja in Ansambla Goffriller v Narodni galeriji v Ljubljani bomo spregovorili. Vabljeni, da nam prisluhnete. Foto vir: Kinodvor


13.08.2019

17. mednarodna lingvistična olimpijada

Na 17. mednarodni lingvistični olimpijadi v Južni Koreji, kjer udeleženci tekmujejo v razumevanju logike njim neznanega jezika, je ekipa slovenskih dijakov osvojila ekipno zlato medaljo. Ob tej osrednji temi današnjega Sveta kulture se bomo odpravili še v razstavišče Kibla Portal v Maribor na razstavo Zlato runo ruskega vizualnega umetnika Olega Kulika, ki se med drugim sprašuje: "Kaj je Rusija danes, včeraj in jutri – imperij ali demokracija, agresor ali branik duha?" Tudi nekaj glasbenih dogodkov bomo napovedali, med njimi nocojšnji nastop godalnega kvarteta Kodaly v Narodni galeriji v Ljubljani. Foto vir: STA


Stran 65 od 184
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov