Obvestila

Ni obvestil.

Obvestila so izklopljena . Vklopi.

Kazalo

Predlogi

Ni najdenih zadetkov.


Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

Rezultati iskanja

MMC RTV 365 Radio Televizija mojRTV × Menu

Svet kulture 24. 6.

26.06.2024

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka


Svet kulture

3701 epizod


Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.

Svet kulture 24. 6.

26.06.2024

Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York. Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami: ''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.'' Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis. Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani. Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote. na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka


19.07.2017

Mladi kurator, mladi umetnik

Tokrat o dveh razstavah: medtem ko Andrej Lamut v mariborski Fotogaleriji Stolp na ogled postavlja fotografije, umetnik Bojan Mijatović in kustosinja Iza Pevec razstavljata v Galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana. Več v oddaji – vabljeni k poslušanju! Na fotografiji: Detajl s slike Bojana Mijatovića, 2017.


18.07.2017

Razkrite roke

Tokrat govorimo o projektu Razkrite roke, ki sodobno oblikovalsko tematiko plemeniti s socialno angažirano vsebino. Nadaljujemo tudi s predstavitvijo novosti Cankarjeve založbe – vabljeni k poslušanju!


17.07.2017

In zdaj nekaj povsem drugačnega ...

Danes predstavljamo izbrane novosti Cankarjeve založbe: roman Iana McEwana in zbirko kratkih zgodb Blaža Kutina. Podajamo se tudi na razstavo Nike Oblak in Primoža Novaka v ljubljanski galeriji Kresija – vabljeni k poslušanju! Avtor fotografije: Otto Saxinger.


14.07.2017

Od Duchampa do Cattelana na Palatinskem griču v Rimu

Tokrat o razstavi Od Duchampa do Cattelana, ki je na ogled na Palatinskem griču v Rimu, ter o razstavi umetnice Eve Sajovic v mariborski Galeriji Media Nox. Njena fotografska razstava tematizira problematiko podnebnih sprememb in migracij.


13.07.2017

Novi deli Toneta Peršaka in Aleša Bergerja

Tokrat o novem romanu Toneta Peršaka Preobrazbe, ki govori o soočenju s seboj v času krize, natančneje v prelomnem obdobju pubertete; in svežem delu Aleša Bergerja z naslovom Arles, večkrat (in enkrat Saint-Nazaire). Vanj je Berger zbral vtise, opažanja in spoznanja ob gostovanju v Mednarodnem središču književnih prevajalcev v mestu Arles v francoski Provansi. V oddaji pa tudi o edinstveni galeriji Borghese v Rimu, ki letos praznuje 20-letnico ponovnega odprtja.


12.07.2017

Slovenski komorni orkester na Dunaju

Tokrat o na novo ustanovljenem Slovenskem komornem orkestru na Dunaju, ki se bo z združevanjem slovenskih skladateljev in dunajskih klasikov posvečal predvsem kulturni izmenjavi med Slovenijo in Avstrijo. Proti koncu pa tudi o dveh knjižnih novostih založbe ZRC, monografiji Polone Sitar Ne le kruh, tudi vrtnice! in monografiji Nataše Rogelja Modra obzorja, ki je izšla v angleškem jeziku.


11.07.2017

13. Grossmannov festival fantastičnega filma in vina

Tokrat o Grossmannovem festivalu fantastičnega filma in vina v Ljutomeru, ki letos poteka že 13. leto. V tem času si je ustvaril sloves enega najbolj nekonvencionalnih filmskih festivalov – tako zaradi dogodkov, kot so parade zombijev ali pošasti skozi mestno središče kot zaradi gostov in drznega filmskega programa, ki vsako leto znova prelamlja s konvencijami in tabuji filmskega ustvarjanja. Ob koncu oddaje pa bomo obiskali tudi 54. slikarsko kolonijo Izlake-Zagorje, ki neprekinjeno vztraja že vse od leta 1964.


10.07.2017

Pianistka Martha Argerich na Festivalu Ljubljana

Tokrat o koncertu legendarne argentinske pianistke Marthe Argerich, ki je veljala za čudežnega otroka in zelo kmalu dosegla mednarodno slavo. Prejemnica številnih najprestižnejših nagrad bo namreč nocoj nastopila v Cankarjevem domu s komornim orkestrom Franza Liszta iz Budimpešte. V oddaji bomo izpostavili tudi gostovanje Academie baroque europeene d'Ambronay na festivalu stare glasbe Seviqc Brežice in poročali o igri Petra Božica Mravlje so še na zvezdah, ki so jo krstno uprizorili ob obletnici smrti dramatika v Stari steklarski delavnici na Ptuju.


07.07.2017

15. Art Stays in razstava JOŽE

Tokrat o 15. festivalu sodobne umetnosti Art Stays na Ptuju, ki se bo odvijal do 15. julija, pa tudi o skupinskem razstavnem projektu JOŽE v Plečnikovi hiši v Ljubljani.


06.07.2017

Razstave v Galeriji Murska Sobota

V Galeriji Murska Sobota bodo drevi odprli dve razstavi. V mali galeriji so obesili plakate Mladinskega in kulturnega kluba MIKK Murska Sobota, ki so jih njihovi sodelavci izdelali v dveh desetletjih delovanja kluba, v veliki galeriji in na balkonu pa se prvič samostojno predstavlja uspešna predstavnica mlajše generacije pomurskih likovnih umetnikov akademska slikarka Katja Bednarik Sudec.


05.07.2017

Filmski festival v Karlovih Varih

Med majskim Cannesom, avgustovskim Sarajevom in septembrskimi Benetkami je v filmskem svetu prvi teden julija namenjen mednarodnemu festivalu v Karlovih Varih. Podrobneje v oddaji, kjer se je iz Češke oglasil tudi naš novinar Urban Tarman.


04.07.2017

Brez naslova

Umetniški tandem Small but Dangers sestavljata Simon Hudolin – Salči in Mateja Rojc. Njuna razstava Brez naslova, ki jo odpirajo nocoj v ljubljanski AS Galeriji, spada v kontekst nagrade OHO. To je letos za delo Frnikola prejel Simon Hudolin – nagrado OHO namreč lahko prejme samo posameznik – sicer pa sta delo koncipirala oba. V oddaji več o pričujoči razstavi tandema, predvsem pa njunemu pristopu k umetniškem snovanju.


03.07.2017

Orkester Sanktpeterburške filharmonije

V Gallusovi dvorani Cankarjevega doma se bo drevi začel prvi izključno simfonični koncert letošnjega Festivala Ljubljana. V slovenski prestolnici bo namreč gostoval orkester Sanktpeterburške filharmonije, ki ga bo vodil Nikolaj Aleksej, kot solist pa se bo predstavil pianist Dmitrij Maslejev. Na sporedu bo sta deli dveh velikanov ruske glasbene umetnosti – Petra Iljiča Čajkovskega in Sergeja Rahmaninova.


30.06.2017

Slovenologija

Slovenologija je naslov nove knjige dr. Noaha Charneya, v kateri se je lotil humornega opisovanja osnovnih koordinat našega nacionalnega značaja. Ob Slovenologiji bomo v oddaji osvetlili še poudarke literarnega večera v objemu karavanških gora in dve likovni razstavi: Mitje Ficka v Galeriji Miklova hiša ter razstavo Mojce Smerdu in Aleksija Kobala v Celovcu. Ob koncu bomo opozorili še na program Ljubljana festivala na Ljubljanici in druge prihajajoče glasbene koncerte.


29.06.2017

V Mariboru Zavest, v Ljubljani Neposlušne

Avstralska umetnica Patricia Piccinini je lani svoje fantastične skulpture mutiranih človeških in živalskih podob zelo uspešno predstavljala v Braziliji in njena razstava je postala najbolj obiskana med razstavami sodobne umetnosti. Razstavo njenih del, poimenovano Zavest, nocoj odpirajo v mariborskem Kibla Portalu, v ljubljanskem Muzeju sodobne umetnosti Metelkova pa bo na ogled razstava Neposlušne. Rdeča nit te so besede Ericha Fromma – Človek lahko postane svoboden z dejanji neposlušnosti tako, da se nauči reči oblasti ne. Zmožnost neposlušnosti ni le pogoj svobode; tudi svoboda je pogoj neposlušnosti. Na razstavi si bo mogoče ogledati dela pionirke feministične umetnosti iz Katalonije Eulalie Grau, srbske umetnice Katalin Ladik in skupine feminističnih in protimilitarističnih aktivistk iz Srbije Žene u crnom. Tretja tema današnje oddaje pa je festival Sanje v Medani.


28.06.2017

58. Ljubljanski jazz festival

V oddaji najprej o 58. Ljubljanskem jazz festivalu, ki se danes uradno začenja. V Portorožu gostuje Mestno gledališče iz Brna z rock opero Jesus Christ Superstar v režiji Stanislava Moše. V Mariboru pa bo drevi na festivalu Lent nastopil irski pevec in aktivist Bob Geldof. Predstavljamo tudi novosti založbe ZRC SAZU.


27.06.2017

Carmina Burana in samosvoja arhitektka

Glasbeno vizualen spektakel, ki odpira 65.Ljubljana Festival, se bo poigral z vodo, ognjem in vetrom, medtem ko se je lani umerla arhitektka Zaha hadid z linijami, ki so vedno dobile okrogline. Vsa njena zastavljena dela še niso dokončana, zato pa ne gre spregledati razstave njenih sedmih mojstrovin v italijanskem muzeju Maxxi.


26.06.2017

Pesniška zbirka Miklavža Komelja in roman Sebastijana Preglja

V današnji oddaji o novostih novomeške založbe Goga. Pesniška zbirka Miklavža Komelja Liebestod raziskuje mejo med poezijo in prozo, Sebastijan Pregelj se v knjigi Vdih. Izdih posveča vprašanjem tujcev in beguncev. Roman poljske pistateljice Joanne Bator v prevodu Staše Pavlović Peščena gora pa prinaša panoramski portret povojne poljske družbe. Predstavljamo opero Rdeči ženski odred, ki je priljubljena v Pekingu. V Rimu pa so podelili letošnje nagrade Colletti, ki jih namenjajo vrhunskim ustvarjalcem na področju novinarstva, humanistike in umetnosti: med nagrajenci je tudi Slovenka Karmen Čorak.


23.06.2017

Vodno gledališče ob 25-letnici Lenta

Začenja se festival Lent. Med osrednjimi dogodki bo spektakel vodnega gledališča na reki Dravi, francoske skupine Ilotopie, s katero bodo zaznamovali 25-letnico festivala. V oddaji tudi na široko O tiraniji, knjigi Timothija Snyderja s podnaslovom 20 stvari, ki smo se jih naučili iz 20. stoletja.


22.06.2017

Odmev skozi Slovenski gledališki letopis

»Čudovito je, ko stopiš iz gledališča in začutiš, da je to, kar si videl, spodbudilo domišljijo. Kajti umetnost ne daje izčrpnih odgovorov, temveč vzbuja podobe, ki porajajo misli,« tako je s citatom Chiare Guidi Nika Arhar naredila zaklepaj pri stanju lutkarstva v lanski sezoni. Več o gledališkem odmevu na sezono skozi Slovenski gledališki letopis med drugimi temami oddaje. Najprej pa smo se poklonili pokojnemu Gašperju Tiču, ki so ga danes pokopali na pokopališču v Kopru, žalna slovesnost bo jutri ob 19. uri v Mestnem gledališču Ljubljanskem. Radijski spomin nanj je pripravil Alen Jelen.


Stran 93 od 186
Prijavite se na e-novice

Prijavite se na e-novice

Neveljaven email naslov