Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York.
Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami:
''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.''
Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani.
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
3700 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York.
Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami:
''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.''
Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani.
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
O Jožetu Plečniku je v letu, ki se izteka veliko govora in prireditev, ki osvetljujejo njegovo delo. Tako je Damjan Prelovšek izdal novo monografijo, na pomen slovenskega arhitekta pa želijo opozoriti tudi v Beogradu.
Neznane podrobnosti iz življenja znanih ali povsem neznanih ljudi, ki so pomembno obeležili svoj čas, njihov sloves pa je segel zelo daleč, najdemo v knjigi portretov (Ne)znani Slovenci. Njihove življenjske zgodbe je osvetlila Darinka Kladnik. V oddaji Svet kulture po 16. uri bomo več povedali tudi o noveli Borisa Jukiča Umetnost rokodelstva in esejih Uroša Zupana Sedeti v temi, medtem, ko sta v Parizu dva mariborska umetnika: kipar Marijan Mirt in fotograf Branimir Ritonja prejela zlato oz. bronasto medaljo.
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
V današnji oddaji o razstavi Ti, ja, ti! Pridi in ustvarjaj z nami, ki so jo na Ministrstvu za kulturo danes odprli v okviru projekta Vključujemo in aktiviramo. Včeraj pa se je odprla razstava Na pergamentu in papirju, ki v ljubljanskem Narodnem muzeju na ogled postavlja rokopise in zgodnje tiske iz mariborskih zbirk. Napovedujemo pa tudi jutrišnji koncert Ta veseli december – Srečanje v Slovenski filharmoniji v Ljubljani.
Danes v oddaji najprej napovedujemo dve gledališki premieri: predstavo Galeb Antona Pavloviča Čehova v SNG Nova Gorica in predstavo Pijani ruskega dramatika Ivana Viripajeva v Mestnem gledališču ljubljanskem. Predstavljamo antologijo del Aleša Debeljaka: Tukaj, zate, tam, ki je nedavno izšla pri Mladinski knjigi, ter razstavo kiparja Edvarda Salesina, ki so jo sinoči odprli v Savinovem likovnem salonu v Žalcu. Med glasbenimi dogodki izpostavljamo četrti koncert za oranžni abonma Orkestra Slovenske filharmonije s sporedom Wagnerjeve glasbe, ob koncu oddaje pa še nekaj o novi plesni predstavi Mes(t)o glasu avtorice Irene Tomažin Zagoričnik. (Foto: Peter Uhan - prizor iz predstave Galeb v SNG Nova Gorica)
V Cankarjevem domu v Ljubljani bodo danes premierno uprizorili opero Hobit, ki jo je kanadski skladatelj Dean Burry napisal za otroški zbor, bariton in manjši komorni ansambel. Prvič je bila izvedena leta 2004 v Torontu, slovensko premiero pa pod vodstvom režiserke Nane Milčinski pripravljajo zbor Glasbene matice in študentje Akademije za glasbo v Ljubljani. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
Letos mineva 1900 let od smrti cesarja Trajana, ki je meje antičnega Rima potisnil do njegovih skrajnih meja. Marcus Ulpius Nerva Traianus je bil prvi rimski cesar, rojen v provinci - v bližini današnje Sevilje. Toda največ je dosegel na vzhodu, kjer je osvojil Mezopotamijo, del Arabije, Armenijo in današnjo Romunijo. V Večnem mestu so mu posvetili eno osrednjih razstav leta. Oddajo je pripravil Marko Rozman.
Irska ima bogato zgodovinsko dediščino z megalitsko in s keltsko kulturo, tudi dolgotrajne vplive normanske osvojitve je še danes zaznati iz zapuščine preteklosti.Charles Dickens je zaradi socialnih vsebin, ki jih je vnesel v svoja dela, prepričljivosti in duhovitosti, nepozbna literarna oseba, katere življenje in delo še vedno osvetljujejo. Sicer pa se je v Ljubljani zbral filmski svet animacije v malem.
Gledališča nam bodo ta konec tedna, kot že ničkolikokrat, postavila ogledalo. V SNG Drama Ljubljana bodo s predstavo Sveti mož z ironijo odsevali umanjkanje etične drže v sodobni neoliberalni družbi, s predstavo Krasni novi svet pa bodo pokazali, kaj se lahko zgodi, ko zavlada umetna inteligenca, ki zasužnji ljudi. Prešernovo gledališče Kranj bo s predstavo Teror poskušalo neposredno spodbuditi občinstvo k razmisleku o moralnih in pravnih vprašanjih naše družbe. Posebnost drame Teror je, da gledalci na koncu sami odločijo o krivdi glavnega junaka. V Slovenskem ljudskem gledališču Celje bo na sporedu premiera komedije Moški brlog, ki se poigrava s spolnimi stereotipi, ob tem pa skuša pokazati, da čeprav so moške težave pogosto banalnejše od ženskih, to ne pomeni, da manj obremenjujejo njihova življenja. S koncertom Trobilnega kvinteta Contrast vas bomo še povabili na Ta veseli dan kulture.
Tokratna oddaja je v znamenju likovne umetnosti, predstavljamo razstavo Tuga Šušnika v Mestni galeriji Ljubljana, razstavo Borisa Jesiha v Mednarodnem grafičnem likovnem centru in razstavo Tomaža Lavriča v Kranju. V oddaji pa več tudi o dokumentarnem filmu italijanskih ustvarjalcev, ki so ga posneli na temo Slovenije in o nocojšnjem nastopu makedonske folklorne skupine Tanec v Cankarjevem domu v Ljubljani. Vabljeni k poslušanju.
Nagrado Modra ptica skupina Mladinska knjiga za najboljše še neobjavljeno književno delo letos podeljuje že petič - dobitnica je Mojca Širok z romanom Pogodba. V finale natečaja sta se sicer letos uvrstili tudi Veronika Simoniti s svojim romanom Ivana pred morjem in Suzana Tratnik z Norhausom na vrhu hriba. V Slovenski filharmoniji v Ljubljani te dni poteka že 19. festival Slowind - Enciklopedija glasbe, ki ga letos vodi francoski skladatelj Brice Pauset. Gre za sodobnega skladatelja, ki bo kot izjemen poznavalec in interpret stare glasbe na čembalu v festivalski program vnesel preplet sodobne in stare glasbe. V Mariboru pa ob prihajajoči stoletnici konca prve svetovne vojne akademski pevski zbor z gosti pripravlja koncert z naslovom Vojna in mir. Na njem bodo predstavili novosti slovenskih skladateljev, ki so jih navdihnila besedila pesnikov v času vojne.
Retrospektivna razstava Tihomirja Pinterja v Galeriji Jakopič v Ljubljani prinaša celosten pregled njegovega dela, ki ga prvič ni izbral sam, analiza slovenske likovne podobe v kolektivnem spominu pa je vsebovana v obsežni monografiji Damirja Globočnika.
Tudi danes se živo oglašamo z Arsovega studia na knjižnem sejmu. Tokrat bo Magda Tušar z ozirom na novost letošnjega sejma, poimenovano Ilustratorski kot, gostila Andrejo Peklar, avtorico nagrajene slikanice Ferdo, veliki ptič, ter Katjo Preša iz Vodnikove domačije. V tokratni oddaji tudi o začetku 19. festivala Slowind 2017 in ponatisu knjige Valovi kratkih zgodb, ki je lani izšla ob 25. letnici Arsovega natečaja za najboljšo kratko zgodbo.
Današnja oddaja bo v znamenju osrednjega kulturnega dogodka, 33. Slovenskega knjižnega sejma, ta je po torkovem odprtju že v polnem teku. V njej predstavljamo pogovor, ki je nastal neposredno na prizorišču v Cankarjevem domu, ko se je Vlado Motnikar z gostoma pogovarjal o založniški dejavnosti naših zamejcev v Italiji in Avstriji. V oddaji pa tudi o koncertu Orkestra Slovenske filharmonije, ki nocoj premierno izvaja novo delo Chada Cannona, 17. Klavirskih dnevih, ki se jutri začenjajo v Velenju ter mednarodni premieri filma Odstiranje pogleda z Mirjano Borčić.
Današnja oddaja se vrti okoli knjig. Predstavljamo monografijo o Mordaxovi kapeli v Novem mestu in nove publikacije ZRC SAZU. Prisotni pa smo tudi na letošnjem slovenskem knjižnem sejmu, od koder se bo v živo javil Aleksander Čobec z gostjo Renato Zamida, s katero bosta govorila o letošnjih državah v fokusu.
S podelitvijo Schwenterjeve nagrade se bo nocoj v Cankarjevem domu začel 33. slovenski knjižni sejem, ki bo vrata obiskovalcem odprl jutri. V bogatem spremljevalnem in strokovnem programu bo sodeloval tudi program Ars. Pri založbi Celjska Mohorjeva družba je izšla knjiga Heloiza in Abelard, v kateri o srednjeveški zgodbi razmišlja filozof Etienne Gilson, prevedla sta jo dr. Andrej Capuder in Mateja Švajncer, spremno besedilo je napisal dr. Igor Škamperle. Poleg tega bomo spregovorili tudi o glasbenem dogajanju. Del programa Sozvočje svetov so tudi Ljubljanski koncerti, ki v sodelovanju Komornega godalnega orkestra Slovenske Filharmonije in Narodne galerije potekajo v tamkajšnji Slavnostni dvorani, v neposrednem prenosu pa jim bo mogoče prisluhniti tudi na programu Ars.
Bog masakra, Kri na mačjem vratu in Sen plesne noči so naslovi predstav, ki jih premierno uprizarjajo v slovenskih gledališčih v Mariboru, Ljubljani in Novem mestu. Podrobneje o teh bomo spregovorili v današnji oddaji, v kateri pozornost namenjamo tudi glasbenim dogodkom – koncertu španskega nacionalnega orkestra v Cankarjevem domu, koncertu za Vokalni abonma v Slovenski filharmoniji in sobotnem koncertu Metabonmaja, v sklopu katerega bo v Stari mestni elektrarni – Elektro Ljubljana nastopil duo Drumartica. Avtor fotografije je Peter Giodani.
Današnjo oddajo začenjamo z Ljubljanskim filmskim festivalom, ki se je že prevesil v drugo polovico. Videli smo vseh enajst filmov, ki se v Perspektivah potegujejo za nagrado vodomec, medtem so Ljubljano obiskali tudi nekateri režiserji in režiserke. Predstavljamo, kaj sta povedala Makedonka Teóna Mítevska, ki je režirala film Dan brez imena, ter islandski režiser Gudmundur Arnar Gudmundsson, ki je v Ljubljani gostoval s filmom Ognjišče. V nadaljevanju pa več o koncertu Simfoničnega orkestra RTV Slovenija z ruskim dirigentom Danielom Raiskinom, novem koncertnem ciklu v Kulturnem domu Franca Bernika v Domžalah, premieri predstave Rdeča kapica v Lutkovnem gledališču Maribor, razstavi Dušana Tršarja: Retrospektiva v Murski Soboti ter plesno dramski uprizoritvi On/a, ki jo nocoj premierno postavljajo na oder v SNG Nova Gorica.
Razstava Kids (Otroci), ki je na ogled v Galeriji sodobne umetnosti Celje, izhaja iz dela umetnika Franca Purga. Ta je med rezidenčnim bivanjem v Belfastu in New Yorku ustvaril delo Kids, v katerem je pozornost namenil presunljivo nasilni igri otrok z obrobja mesta. Glede na Purgovo delo razstava prevprašuje, kako lahko umetnost sodeluje v razširjenem prostoru vzgoje in izobraževanja. Predstavljena dela tako raziskujejo alternative, možnosti, ki bi učenje prestavile onkraj enoznačnega preverjanja znanja in sistematičnih smernic. Ob predstavitvi razstave Kids bomo tokrat v oddaji prelistali tudi knjižni novosti Slovenske matice in se ozrli k dogajanju na Liffu. Avtorica fotografije je Ana Straže.
Današnja oddaja se odvija na odru. Resnica je naslov urbane komedije, ki govori o vlogi resnice in laži v partnerskih odnosih, kot prva uprizoritev sezone 2017/18 pa bo drevi premierno na ogled v Slovenskem stalnem gledališču v Trstu. V Slovenskem narodnem gledališču Maribor pa bo danes zaživela zgodba o nemogoči ljubezni med nadnaravnim bitjem in naivnim škotskim mladeničem. Balet Silfida velja za enega prvih večjih romantičnih baletov, v zgodovini mariborskega baleta pa ga uprizarjajo drugič.
Neveljaven email naslov