Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York.
Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami:
''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.''
Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani.
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
3700 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York.
Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami:
''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.''
Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani.
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
V fokusu oddaje je še zadnja premiera letošnje sezone na velikem odru ljubljanske Drame, komedija Ta veseli dan ali Matiček se ženi Antona Tomaža Linharta. Med knjižnimi novostmi predstavljamo romana Juda Amosa Oza in Pasja pomlad Patricka Modianoja, med likovnimi dogodki pa razstavo Fotoknjiga in fotozin v ljubljanski galeriji Dobra vaga ter razstavo Oči in sanje z deli Tomaža Lundra v Galeriji Velenje. Napovedujemo še sedmi večer cikla Kromatika Simfoničnega orkestra RTV Slovenija s solistko Petro Vidmar in premiero radijske igre Brat bankomat italijanskega avtorja Stefana Bennija. (Foto: Peter Uhan)
V tokratni oddaji o razstavi Zmaj vseh zmajev v Kazematah na Ljubljanskem gradu, ki bo do sredine novembra obiskovalcem prikazala mnoštvo simbolnih pomenov in podob zmaja kot mitološkega bitja. V nadaljevanju tudi o muziklu Orlando, ki ga premierno postavljajo na oder Mestnega gledališča ljubljanskega. Libreto je nastal po istoimenskem nenavadnem fiktivno biografskem romanu Virginie Woolf, v katerem sledimo avanturam protagonista, ki spremeni spol in živi stoletja dolgo, med tem pa srečuje vidne osebnosti angleške književnosti. Vabljeni k poslušanju … Vir fotografije: Ljubljanski grad Avtor fotografije: Miha Mally
Današnja oddaja se odvija na odru. Ocenjujemo predstavo Trojanke v režiji Jaša Kocelija in napovedujemo dve premieri. V Gledališču Koper bo na ogled predstava Za blagor vseh ljudi, ki jo režira Nenni Delmestre; v Slovenskem mladinskem gledališču pa predstava Odilo. Zatemnitev. Oratorij. Nastala je po besedilu Petra Mlakarja in Dragana Živadinova, ta je tudi režiser predstave, ki tematizira Odila Globočnika, senčno podobo slovenske zgodovine; premiero pa bo doživela v današnji negotovosti pred morebitnim izbruhom novega svetovnega spopada.
Danes v oddaji izpostavljamo jubilejno, 50. Mednarodno srečanje pisateljev na Bledu in delovanje Odbora za mir pri Mednarodnemu Penu, obisk britanskega pisatelja Kevina Brooksa v Sloveniji, knjižni novosti založbe Sanje, sklepni koncert Slovenskih glasbenih dnevov, posvečen češkemu dirigentu Vaclavu Talichu in razstavo del slikarja in grafika Klavdija Tutte na gradu Kromberk.
V oddaji Svet kulture bomo govorili o Slovenskih dnevih knjige, ki so se začeli danes. 23. tradicionalni dnevi bodo povezali knjigo in film. Na Bledu bo drevi slovesnost ob odprtju 50. jubilejnega PEN-a. Osrednja gostja letošnjega mednarodnega srečanja pisateljev je Nobelova nagrajenka za mir Shirin Ebadi. V polnemu teku so tudi Slovenski glasbeni dnevi – nocoj bo v Slovenski filharmoniji zvenela koncertna izvedba opere Antigona sodobnega slovenskega opernega skladatelja Tomaža Sveteta. Vabljeni k poslušanju.
Danes o jubilejnem mednarodnem srečanju pisateljev PEN na Bledu, o katerem bo spregovorila predsednica mednarodnega PEN-a, Jennifer Clement. Med glasbenimi dogodki izpostavljamo Slovenske glasbene dneve, ki nocoj vabijo v Staro dvorano mariborske Opere in baleta, ter koncert Zlatega abonmaja, na katerem se bo v Cankarjevem domu predstavil Bergenski filharmonični orkester z dirigentom Edwardom Gardnerjem in solistko, violinistko Viktorio Mullovo. Napovedujemo tudi radijski dokumentarec Broken piano/Broken Bösendorfer o zanimivem predmetu iz prostorov Radia Slovenija. Vabljeni k poslušanju!
Pred nami so Slovenski dnevi knjige, ponekod so se, v lokalnih okvirih, že začeli. Zanimalo nas bo, o čem beremo v Literarni krpanki in kakšna je slovaška sodobna umetnost, ki jo je mogoče videti v Centru in galeriji P74.
Zadnja oddaja tega tedna prinaša vpogled v novo razstavo Ogenj na odru, v Mednarodnem grafičnem likovnem centru, ki predstavlja likovno ustvarjanje ameriškega režiserja, scenarista, slikarja in glasbenika Davida Lyncha. Danes se začenja 9. festival kakovostnih gradenj, nepremičnin in arhitekture - Odprte Hisˇe Slovenije. Odpravili se bomo tudi prek meje, natančneje v Trst, kjer je režiser Igor Pison na oder postavil predstavo z naslovom Juda.
Danes v oddaji izpostavljamo začetek 33. Slovenskih glasbenih dnevov in baletni večer ob stoletnici odprtja Opere Narodnega gledališča v Ljubljani. Pogledali bomo tudi na tuje, v zagrebški galeriji Klovićevi dvori danes odpirajo veliko pregledno razstavo o življenju ene najmočnejših žensk v zgodovini, ruske carice Katarine druge, na Dunaju pa so v Leopoldovem muzeju pripravili obsežno retrospektivno razstavo del slikarja in grafika Zorana Mušiča. Hrvaški umetnik Tomislav Gotovac se predstavlja v ljubljanski Mestni galeriji, na velikem odru Slovenskega narodnega gledališča Nova Gorica pa nocoj prvič na slovenskih odrih uprizarjajo Evripidovo tragedijo Trojanke. (Ljubljanska opera, avtor fotografije Žiga Živulović jr. / BoBo)
V Narodni galeriji bo do konca pomladi na ogled razstava izbranih del iz opusov likovnih umetnikov, članov Slovenske akademije znanosti in umetnosti (SAZU), ki letos obeležuje 80-letnico. Razstava 69 del 23 umetnikov bo ponudila vpogled v širino ustvarjalnosti in umetnostno tradicijo preteklih 80 let. Podrobneje v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Josef Nadj, sloviti evropski plesalec in koreograf, po rodu iz Vojvodine, svoje novo odrsko delo ustvarja s skupino EnKnapGroup. Premiera predstave Mračna zveza (po Pekinški raci), bo na sporedu v Centru kulture Španski borci. V oddaji predstavljamo tudi drugo letošnjo premiero Anton Podbevšek Teatra. Biografska in filozofska drama po literarni predlogi Janeza Vrečka Kosovela in v režiji Matjaža Bergerja je posvečena Srečku Kosovelu. Podrobneje v oddaji, ki jo je pripravil Marko Rozman.
Novele in kratke zgodbe mednarodno najbolj uveljavljenega sodobnega slovenskega pisatelja, ki ima za seboj izjemno bogat literarni opus, Draga Jančarja bomo odslej imeli možnost prebirati v antologijskem izboru z naslovom Mnoga življenja. Delo, ki ponuja celovit pregled Jančarjevega kratkoproznega ustvarjanja od osemdesetih let vse do danes, je izšlo pri založbi Beletrina. V oddaji se bomo dotaknili tudi dela ene najvidnejših slovenskih avtoric Svetlane Makarovič. Po motivih njenega satiričnega eseja bo v ljubljanski Mali drami nocoj premiera gledališkega koncerta Prekleti kadilci. V nadaljevanju bomo napovedali še premiero opere Mesečnica v Mariboru ter kratko radijsko igro Stefana Bennija Naključja.
Med poudarki današnje oddaje je Kulturni bazar, enodnevna prireditev, ki letos desetič poteka v Cankarjevem domu v Ljubljani. Na Dunaju so ob stoti obletnici smrti slikarja Egona Schieleja pripravili obsežno pregledno razstavo njegovih del. V oddaji napovedujemo še gostovanje gledališča iz Indije s predstavo Enajsti planet Evalda Flisarja in novo premiero v Lutkovnem gledališču v Ljubljani, predstavo Lučka regrat Gregorja Strniše. In še o pomembni vlogi, ki jo ima slovenska knjiga pri slovenski manjšini v Italiji…
Oddaja o aktualnem dogajanju na področju kulture prinaša pregled nekaterih novih razstav. Omenimo le eno. Pod naslovom Slovenstvo, Ivan Cankar in Janez Boljka bodo v galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana na Bregu 22 odprli razstavo kiparskih, slikarskih in grafičnih del iz zapuščine Janeza Boljke, ki jih je navdihnil Ivan Cankar. Tematski izbor Cankarjevega lika je Boljka prvič razstavil v ljubljanski Mali galeriji leta 1969, po letu 1974 pa svojega bogatega opusa na to temo ni več razstavljal. Dela za tokratno razstavo je izbral poznavalec Boljkovega opusa, Aleksander Bassin, ki bo o njem spregovoril tudi v oddaji Svet kulture.
19. februarja 2016 sta ravnateljico dijaškega doma Kranj nenapovedano obiskala podžupan in vodja službe za zaščito Mestne občine Kranj. Oblasti so ob takratni begunski krizi iskale primerne namestitve za mladoletne pribežnike. Ena izmed možnosti za šest fantov, ki so v Slovenijo prišli brez spremstva odraslih, je bil Dijaški in študentski dom Kranj. Četudi bi bili fantje nastanjeni v stavbi, v kateri dijakov ni bilo, v tretjem nadstropju študentskega doma, so se starši burno odzvali in grozili celo z izpisom otrok. Svoje nestrinjanje so s podpisi izrazili tudi nekateri profesorji gimnazije Franceta Prešerna in krajevna skupnost. Režiser predstave 6, ki jo premierno uprizarjajo v kolektivu Nova pošta, Žiga Divjak, je z avtorskim projektom želel ustvariti priložnost za razmislek o razdiralni politiki in strahu, ki so ga podpihovali v obdobju begunske krize in ki je po njegovem prepričanju dosegel vrhunec prav v Kranju. Današnja družba se vse bolj radikalizira v desno, nekatere stvari, ki so nekoč naletele na neodobravanje in splošno nestrinjanje, pa postajajo del vsakdanjika – in tako se prav lahko zgodi, da se ljudje ustrašijo šestih begunskih otrok. O tem, da slovenska kulturna krajina vseeno ni že od nekdaj taka kot danes, pa pričajo kaštelirji ali prazgodovinska gradišča, ki izvirajo še iz predrimskih časov, raziskovalci pa jih povezujejo s plemeni, ki so se preživljala z ovčerejo, s skupnimi čredami in pašniki, in negovala kult bojevnikov. Na kulturno dediščino, ki jo gradišča predstavljajo, so arheologi nedavno opozorili v dveh novih publikacijah: zborniku o gradiščih v zahodni in osrednji Sloveniji in zborniku z naslovom Kaštelir – Kamni z Jelarjev pripovedujejo. Foto: Matej Povše
Gledališka nadaljevanka Praznina spomina upošteva žanrska in televizijska načela kriminalnih serij. Napeto detektivsko zgodbo izkušenega scenarističnega peresa Barbare Zemljič je v gledališki medij prenesla Nina Šorak. Prva epizoda bo na sporedu nocoj v Mestnem gledališču ljubljanskem. V oddaji tudi o koncertu Slovenske filharmonije – ob začetku velikonočnega tridnevja bodo izvedli Rossinijevo Stabat Mater, Mati žalostna je stala. Opozorili bomo tudi na pregledno razstavo 50-letnega umetniškega delovanja Milenka Matanoviča, enega izmed ustanovnih članov skupine OHO, in na razstavo iz likovne zbirke Rudija Ringbauerja.
Pri nas te dni gostuje šrilanško-britanska pisateljica Minoli Salgado, avtorica nagrajenega romana Malo prahu na očeh, v katerem spregovori o šrilanški državljanski vojni. V Ljubljani sta včeraj na odprtem predavanju o moči fotografije predavala tudi priznana ameriška ustvarjalca, fotograf Jason Fulford in ilustratorka Tamara Shopsin. Na Ljubljanskem gradu pa bo od jutri na ogled razstava akademske kiparke Dragice Čadež. V oddaji se posvečamo tudi filmu - v Kinodvoru se začenja 3. mednarodni filmski festival Kinotrip, v Slovenski Kinoteki pa je ta teden v ospredju režiser Karpo Godina.
Na svetovni dan gledališča se v Prešernovem gledališču v Kranju začenja 48. Teden slovenske drame, ki bo do 8. aprila postregel s 17imi predstavami. V oddaji pa več tudi o razstavi del akademskega kiparja Vladimirja Štovička v Mestnem muzeju Krško in kulturnem dogajanju v Furlaniji.
V tokratni oddaji se najprej posvečamo tradicionalnemu sejmu otroških knjig v Bologni, ki je danes na široko odprl svoja vrata. Predstavili bomo tudi slovar pravniškega izrazoslovja, biografski roman o avstrijskem pisatelju Stefanu Zweigu ter knjižne novosti Društva Knjižna zadruga.
Dramsko besedilo Tadeusza Słobodzianeka Naš razred, ki ga bodo v režiji Nine Rajić Kranjac postavili na oder v Prešernovem gledališču Kranj, je Evropska gledališka konvencija uvrstila med deset najboljših sodobnih evropskih dram napisanih med letoma 2009 in 2010. Drama se naslanja na resnični dogodek: poboj več sto Judov, ki se je zgodil v nekem malem poljskem mestu med drugo svetovno vojno. Resnica, da so bili za to odgovorni meščani, ne nacisti, pa je prišla na dan šele pred nekaj leti. V grobem predstava podčrtuje usode učencev, na njihovih primerih pa smo priča, kako politični sistem in posledično indoktrinacija vpliva na posameznika in medčloveške odnose. V oddaji bomo napovedali tudi radijsko igro za otroke O kravi, ki je lajala v luno in prihajajoče glasbene koncerte ter prelistali dve knjižni novosti: pričevanja o Pavlu Kunaverju ter biografijo Rdeči baron, ki ponuja uvid v življenje enega letalskih asov prve svetovne vojne. Vir foto: Prešernovo gledališče Kranj, avtorica fotografije je Nada Žgank.
Neveljaven email naslov