Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York.
Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami:
''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.''
Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani.
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
3700 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York.
Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami:
''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.''
Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani.
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
Na dan, ko Radio Slovenija proslavlja jubilejnih 90 let delovanja, se v oddaji Svet kulture posvečamo literarnim novostim in novicam ter odprtju razstave. Znana je letošnja prejemnica prestižne nagrade man booker: slavi Anna Burns z romanom Milkman – Mlekar. Nedavno sta izšli dve knjigi tržaških ustvarjalcev s podobnim naslovom: Prah Marija Čuka in Kruh, prah Marka Sosiča. V Mednarodnem grafičnem likovnem centru v Ljubljani pa bodo nocoj odprli razstavo Matjaža Gederja Priprave na improvizacijo.
Znan je program 29. ljubljanskega mednarodnega filmskega festivala Liffe. Ljubljano je včeraj obiskala hči Ernsta Lubitscha, da bi si prvič ogledala očetov nemi film Ko sem bil mrtev ob živi glasbeni spremljavi. V Mestnem muzeju Ljubljana je na ogled razstava Elze Kastl Obereigner, ki je pred 100 leti nastopila kot prva kiparka na porajajočem se ljubljanskem likovnem prizorišču. Več v oddaji Svet kulture, v kateri bomo komentirali tudi bralne navade v Italiji. Vabljeni k poslušanju! Vir fotografije: https://mgml.si/sl/mestni-muzej/
Umetniško snovanje, namenjeno mlajšemu občinstu, je večkrat prezrto, zato na letošnjem festivalu Borštnikovo srečanje v Mariboru, ki se uradno začenja v petek, uvodne dogodke posvečajo prav tej publiki. Tudi Goriški filmski festival Poklon viziji, ki sicer povezuje več mest, nekaj pozornosti namenja mladim ustvarjalcem, sicer pa so letos prireditelji nagradili cineasta Petra Mettlerja.
The Cleaner (slo. Čistilka) – je naslov velike retrospektivne razstave svetovno znane umetnice srbskega rodu Marine Abramović, na kateri si lahko ogledate okoli sto del te slikarke, ki je skozi desetletja postala »babica performativne umetnosti«, kot si sama pravi. Razstavo si ogleda po več tisoč obiskovalcev na dan, za Svet kulture pa je vtise z razstave zbral naš dopisnik Janko Petrovec. V oddaji se bomo dotaknili tudi dobitnika alternativne Nobelove nagrade za književnost, razstave Vuka Čosića v ljubljanski Galeriji P74 in premiere odrske priredbe proznega dela libanonskega pisatelja Kahlila Gibrana Prerok, ki jo postavljajo na oder v Kranju. Ob koncu pa se bomo ozrli na Kitajsko, kjer še vedno odmeva afera z igralko Binbing. Vir foto: wiki
Danes o prvi premieri nove sezone v ljubljanski operi – Hoffmanovih pripovedkah, najbolj znanemu glasbenemu delu francoskega skladatelja Jacquesa Offenbacha, ki ga na oder postavlja režiser Aleksandar Popovski. V nadaljevanju bomo napovedali dokumentarni portret o bioenergetiku Marjanu Ogorevcu, oglasili se bomo s Frankfurtskega knjižnega sejma in pokomentirali osvežen protokol podeljevanja Jenkove nagrade. Danes so namreč razglasili enajst nominirancev.
Danes vam bomo predstavili nekaj poudarkov letošnjega Frankfurtskega knjižnega sejma, naš dopisnik Janko Petrovec pa se bo oglasil iz Rima, kjer sta na ogled razstavi velikih mojstrov: Andyja Warhola in Jacksona Pollocka. V nadaljevanju še o filmu Posledice, predstavi Človeški glas v SNG Nova Gorica in koncertu Prvi koncert cikla Odkritja26. Vabljeni k poslušanju!
Danes bomo predstavili novo knjigo Miroslava Košute o Slovenskem stalnem gledališču v Trstu in se podali na Dunaj, kjer se v Umetnostnozgodovinskem muzeju ponuja enkratna priložnost za ogled slik Pietra Bruegla starejšega. Predstavili bomo razstavo o plesalki in koreografinji Snježani Premuš v Muzeju sodobne umetnosti Metelkova v Ljubljani. Vabljeni k poslušanju! Na fotografiji: Alkimist (Pieter Bruegel, 1558). Vir: Albertina.
Drugi vojni spopad pomnijo tudi ljudje v Baški grapi, kjer je nastajal prvi slovenski celovečerni zvočni film Na svoji zemlji. Vojna je nedavno zelo zaznamovala tudi ljudi v Bosni, o kateri se tudi pišejo surove, posttravmatske in optimistične zgodbe, kot je denimo zadnja: Žaba, po kateri je najprej nastala predstava in zdaj še film.
Tokratna oddaja je v celoti v znamenju gledališča. Konec tedna bodo namreč premierno uprizorjene štiri predstave in ena opera. V Slovenskem mladinskem gledališču bodo jutri že zgodaj dopoldne začeli z deset ur trajajočo krstno uprizoritvijo predstave »še ni naslova«, ki predeluje snov o nadčasovnem junaku ali antijunaku, na katerega se lepijo številni pomeni, povezala in nagradila pa jih bo skupinska igra ekipe, ki jo vodi režiser Tomi Janežič. V ljubljanski Drami bo veliki oder zasedla Lessingova Emilia Galotti v režiji Igorja Vuka Torbice, v Mariboru bo premiera Verdijeve opere Nabucco in predstave Skrivnostni primer ali kdo je umoril psa, v Celju pa otroške predstave Kosovirja na leteči žlici, ki je nastala po knjižni predlogi Svetlane Makarovič, na oder pa jo postavlja Matjaž Latin.
Mednarodni festival sodobne umetnosti Mesto žensk bo tudi v 24. izvedbi ponudil bogat diapazon vsebin – od vizualne umetnosti, odrskih uprizoritev, glasbenih dogodkov do predstavitve teoretičnih praks. Posebna pozornost bo namenjena dramatiki Simone Semenič, nocoj pa festival odpirajo z razstavo Kdo se boji ideologije? libanonske umetnice Marwe Arsanios v Galeriji ŠKUC. V oddaji bomo napovedali tudi prvi koncert modrega abonmaja in prvi koncert cikla Carpe Artem, prelistali tri sveže romane, ki prihajajo z založbe Beletrina, oglasil pa se bo tudi naš kitajski dopisnik Uroš Lipušček. Poročal bo o aferi, povezani z najbolj znano kitajsko filmsko igralko Fan Bingbing, ki so jo kitajske oblasti zadrževale na neznani lokaciji, nato pa ji naprtile večmilijonsko denarno kazen zaradi davčne utaje. Foto: Galerija ŠKUC
Maja Weiss je leta 2001 kot prva slovenska režiserka posnela celovečerni film Varuh meje in se tako zapisala v zgodovino. O svojem življenju, filmskem ustvarjanju in družbenih dogodkih, ki so ju zaznamovali, je letos posnela dokumentarni film My Way 50 – Med iskanim in najdenim svetom, ki so ga predpremierno prikazali že na 21. festivalu slovenskega filma v Portorožu, zdaj pa začenja svojo pot tudi po slovenskih kinematografih. V oddaji ne bomo izpustili niti dogajanja v zvezi s stoletnico smrti največjega slovenskega pisatelja Ivana Cankarja. Ta je nedavno v okviru dogodkov v počastitev obletnice postal celo stripovski junak. Strip Ivan Cankar: Podobe iz življenja sta ustvarila zgodovinar Blaž Vurnik in stripar Zoran Smiljanič, prvič pa so ga predstavili v Mestnem muzeju v Ljubljana. Začnemo malce po 16.00. Foto: Maja Weiss
Letošni festival stripa, risbe, glasbe in besede v ospredje postavlja hrvaško stripovsko sceno, domačega striparja Zorana Smiljanića, upodablja Cankarjevo delo in se poklanja lani umrlemu Mikiju Mustru.
Slovenski pisatelj Florjan Lipuš, ki je v maternem jeziku napisal nekaj zelo odmevnih literanih del in bil zanje tudi nagrajen, je danes na Dunaju prejel najvišje državno priznanje za ustvarjanje na področju umetnosti in kulture. V oddaji Svet kulture tudi o dveh obsežnih pesniških delih že pokojnih avtorjev: Jureta Detela in Tomaža Šalamuna.
Na 11. Festivalu Maribor bo nocoj peti, sklepni celovečerni koncert Moč narave, moč glasbe, ki ga bo izvedel Simfonični orkester Slovenskega narodnega gledališča Maribor. Nastopil bo s priznanim madžarskim dirigentom mlajše generacije in štirimi vrhunskimi solisti hornisti. V ljubljanskem ŠKUC-u se začenja festival Topografije zvoka. Mestno gledališče ljubljansko začenja sezono s premiero komedije Honoreja de Balzaca Mercadet ali poslovni človek. Na malem odru Slovenskega ljudskega gledališča Celje bodo zvečer uprizorili premiero tragične farse Oče. Ob koncu oddaje pa še nekaj knjižnih novosti založbe Znanstveno-raziskovalnega centra SAZU.
Tokrat o novem ciklu abonmaja Kromatika, ki se je odprl s koncertom Simfoničnega orkestra RTV Slovenija z dirigentom En Shaom, pridružil pa se mu je mladi kitajski violinist Dan Zhu. V oddaji pa tudi o pesniški zbirki Goriške pesmi Ljubke Šorli in razstavi sodobne srbske umetnosti ART VORTEX.
Kakšno vlogo igra sodobna ženska v vsakdanjem življenju? Kakšna je v očeh moškega? Kako znamo sobivati v življenju? Mora biti v vsakem odnosu nujno nekdo podrejen? Kako doseči enakopravnost … To so vprašanja, poudarjajo v Prešernovem gledališču Kranj, ki jih v režiji Primoža Ekarta podčrtuje predstava Venera v krznu. Ob napovedi predstave vas bomo v oddaji podrobneje seznanili tudi s pisateljem Veliborjem Čolićem, ki te dni gostuje v Sloveniji, se sprehodili po spominski razstavi Bogdana Borčića v Bežigrajski galeriji 2 in opozorili na plakat umetnice Marine Abramovič za Barkovljanko, ki še vedno dviguje prah v Italiji. Foto: Prešernovo gledališče Kranj
Umetnik in vodja galerije P74 Tadej Pogačar razstavlja v Mestni galeriji, Branko Cvetkovič, ki se ukvarja z arhitekturno fotografijo pa v galeriji Božidar Jakac v Kostanjevici na Krki. V Ljubljani ta teden poteka Teden Filozofske fakultete, v oddaji pa tudi več o umetniškem festivalu Štajerska jesen v Gradcu.
V prvi oddaji tega tedna se bomo najprej odpravili na Dunaj, kjer so odprli veliko retrospektivno razstavo Clauda Moneta, vodilnega slikarja francoskega impresionizma. Izvedeli boste tudi več o 10. festivalu Sonica, ki se nocoj začenja v Cankarjevem domu. Pod imenom Pre/Občutljivost bo na več lokacijah po mestu ponudil šest večerov na presečišču podobe in zvoka.
Nasilje, osamljenost sodobnega človeka, jeza in maščevanje bodo ta konec tedna zaznamovali gledališke odre. Ti prinašajo nove interpretacije klasikov in nova imena svetovne dramatike: v Trstu bodo v režiji Matjaža Fariča igrali Hamleta, v Mariboru v režiji Daliborja Mátanića predstavo Somrak bogov, v ljubljanski Drami pa tokratno sezono začenjajo s sodobno nemško dramatiko, in sicer dramo Dee Loher Tatovi, ki jo režira Ivana Djilas. V današnji oddaji bomo povzeli tudi poudarke mednarodnega kritiškega simpozija, razstavne ponudbe v naši relativni bližini in prihajajočih glasbenih koncertov. Foto: SSG Trst
S koncertom Orkestra Haydnove filharmonije pod vodstvom dirigenta Nicolasa Altstaedta bodo nocoj odprli Festival Maribor; začeli se bosta tudi novi sezoni Oranžnega abonmaja Slovenske filharmonije in Slovenskega narodnega gledališča v Novi Gorici. Predstavili bomo izbrane knjižne novosti ZRC SAZU in napovedali odprtje retrospektive filmov Ingmarja Bergmana. V Slovenski kinoteki jo bodo nocoj zagnali v spomin na stoletje, ki mineva od mojstrove smrti.
Neveljaven email naslov