Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York.
Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami:
''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.''
Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani.
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
3700 epizod
Predstave, razstave, koncerti, knjige, festivali in druge teme kulture in umetnosti imajo svoje mesto v Svetu kulture, edini dnevni informativni oddaji Radia Slovenija o kulturi. V zgoščeni obliki predstavljamo novosti – spremljamo predvsem kulturno dogajanje pri nas, občasno pa tudi v tujini.
Osrednji glasbeni dogodek na Programu Ars bo nocoj ob 20.00 koncert v Komornem studiu. V okviru cikla oddaj Komorni studio bo v studiu 13 gostoval mednarodno uveljavljeni čembalist in organist Tomaž Sevšek, ki bo igral na čembalo in klavikord. Čembalist in organist Tomaž Sevšek, po rodu iz Šoštanja, se kot koncertni solist in komorni glasbenik posveča glasbi za različne instrumente s tipkami od pozne renesanse do glasbene avantgarde 20. in 21. stoletja. Ob igranju se raziskovalno poglavja tudi v izvajalsko prakso glasbo iz preteklih obdobij, ki jo izvaja. Klavir in orgle se je začel učiti v Glasbeni šoli v Velenju. Orgle je študiral na Visoki šoli za glasbo v Freiburgu pri Zsigmondu Szathmaryju in čembalo pri Robertu Hillu. Dodatno se je izobraževal pri Davidu Higgsu in Arthurju Haasu na glasbeni akademiji Eastman v Rochestru v ameriški zvezni državi New York.
Tomaž Sevšek je specialist za različne, predvsem zgodovinske instrumente s tipkami:
''Izbral sem dve po tipu različni glasbili, torej ta velik 16-čeveljski čembalo in pa klavikord. Znano je, da je Johann Sebastian Bach že leta 1719 poskrbel, da so na dvoru v Köthnu, kjer je deloval, naročili velik, 16-čeveljski čembalo. Očitno so ga navduševali: polnost registra, ki igra oktavo nižje, in pa veliko število različnih zvočnih kombinacij. Bachov prvi biograf Johann Nikolaus Forkel je menil, da je Johann Sebastian najraje igral prav na klavikord, saj mu je ta omogočal prav posebno spevnost klavirske igre – in ta naj bi bila za velikega skladatelja najpomembnejša. Klavikord je bil verjetno najpomembnejše glasbilo s tipkami v Nemčiji v 2. polovici 18. stoletja, kar je takrat zaznamoval glasbeni ''slog občutenja.''
Čembalist Tomaž Sevšek je leta 2005 soustanovil uspešni ansambel za staro glasbo Musica cubicularis in nato še Zavod za umetniško poustvarjanje in izobraževanje na področju stare glasbe Harmonía Antíqua Labacensis.
Tomaž Sevšek bo nocoj igral na baročni dvomanualni čembalo, izdelan po modelu nemškega izdelovalca Hassa iz leta 1734 kot kopija čembala s 16-čeveljskim registrom, ki je največji čembalo v Sloveniji. Ob tem čembalu bo predstavil klavikord, pri nas manj znani instrument s tipkami po izvirnem Hubertovem modelu iz leta 1789, ki je kopija vezanega klavikorda. Podrobneje o obeh glasbilih bo čembalist predstavil v pogovoru med koncertom, na katerem bo izvedel pester spored skladb iz 18. stoletja: Toccato v D-duru in dva Dueta v e-molu in F-duru Johanna Sebastiana Bacha, Sonato v F-duru Carla Philippa Emanuela Bacha ter dve priredbi za čembalo: arije iz opere Rinaldo Georga Friedricha Händla v priredbi Williama Babella za čembalo in Koncerta v F-duru za violino in godala Giuseppeja Tartinija, ki ga je kot čembalski Koncert v D, št. II, priredil Tartinijev mlajši sodobnik Leonhard Frischmuth. Koncert si boste ob 20-ih lahko tudi ogledali na Arsovi spletni strani.
Številno občinstvo, ki se je udeležilo svečanosti ob odprtju novih prostorov Akademije za glasbo Univerze v Ljubljani v prenovljeni palači Kazina, je dokaz, kako težko je bila selitev pričakovana. Na prostorsko stisko so namreč opozarjali več kot 20 let. Ta in prihodnji teden na akademiji potekajo dnevi odprtih vrat. Še do nedelje pa lahko ujamete, v kinu ali na spletu, 33. Ljubljanski mednarodni filmski festival. Tokrat se bomo ozrli k trem delom, ki se lotevajo temačnejših tem. In ko smo že pri teh: v Milanu v razstavišču Kraljeve palače je na ogled razstava slikarja drobnih pošasti, nočnih mor in oniričnih vizij, Hieronymusa Boscha. Namen je, da bi z njo dopolnili tisti del renesančne zgodovine, ki je napolnjen z domišljijskim svetom in sanjami. In še o koledarju Celjske Mohorjeve družbe bomo spregovorili. Vabimo vas, da prisluhnete pripovedim o književnosti in arhitekturi: v Plečnikovem letu, ko obeležujemo 150. obletnico rojstva velikega slovenskega arhitekta, bodo nocoj odprli osrednjo razstavo z naslovom Plečnik: metropola, kraj, vrt. Na njej bodo predstavljeni realizirani in nerealizirani projekti Jožeta Plečnika z Dunaja, Prage in Ljubljane, njegovi zapiski, intimne skice, risbe, načrti, makete, kipci – med njimi nekateri, ki še niso bili predstavljeni širši javnosti. Več o razstavi v oddaji, v kateri smo spregovorili tudi o knjigah Samo en ples, biografiji plesne umetnice Marte Paulin Schmidt ter Midva ne bova rešila sveta, eseji o teorijah zarote.
na fotografiji: Plečnik na Dunaju v Wagnerjevi šoli, okoli 1898 © Dokumentacija MGML, Plečnikova zbirka
V tokratni oddaji bomo najprej napovedali nocojšnji koncert londonskega orkestra Philharmonia, ki bo odprl sezono Zlatega abonmaja v Cankarjevem domu. Orkester, ki se ponaša z bogatim koncertiranjem po Evropi, ZDA in Aziji, bo vodil finski rogist, skladatelj in dirigent Esa-Pekka Salonen. V nadaljevanju oddaje se bomo ozrli med knjige in predstavili novosti založbe Slovenska matica, povabili vas bomo tudi na dve razstavi.
V tokratni oddaji bomo najprej napovedali nocojšnji koncert londonskega orkestra Philharmonia, ki bo odprl sezono Zlatega abonmaja v Cankarjevem domu. Orkester, ki se ponaša z bogatim koncertiranjem po Evropi, ZDA in Aziji, bo vodil finski rogist, skladatelj in dirigent Esa-Pekka Salonen. V nadaljevanju oddaje se bomo ozrli med knjige in predstavili novosti založbe Slovenska matica, povabili vas bomo tudi na dve razstavi.
Začenjajo se dnevi praznovanja 100-letnice Narodne galerije, ki goji tako razstavno kot raziskovalno dejavnost. V njej so razstavljena dela najbolj priznanih slovenskih likovnih umetnikov, med njimi je tudi Ivana Kobilca, ki ji ob jubileju posvečajo zajetno monografijo.
Med Slovence, ki so v tujini postavljali mejnike na znanstvenem področju, sodi tudi Mihajlo Rostohar, ki se uvršča med prve utemeljitelje sodobne eksperimentalne psihologije v Evropi. Velja za eno ključnih osebnosti češke in slovenske psihološke znanosti. V oddaji o njegovem delu, ki ga predstavljajo na razstavi v Pragi, o najnovejši literaturi Sama Kreutza in kulturnem sodelovanju med eno največjih in eno najmanjših držav na svetu.
Morje - naše življenje, odstrti spomini s podstrešja nabrežinske ribiške družine je naslov razstave, ki jo danes odpirajo v Slovenskem etnografskem muzeju v Ljubljani, v Mariboru pa bodo s skupinsko razstavo priznanih fotografskih ustvarjalcev Jožeta Suhadolnika, Petra Koštruna in Jake Babnika slovesno odprli Mednarodni festival fotografije. V oddaji bomo spomnili še na 110. obletnico rojstva Miška Kranjca, na prvi koncert za vokalni abonma z novimi deli slovenskih skladateljev ob stoletnici konca prve svetovne vojne ter na začetek koncertnega cikla Si Brass.
Tokratna oddaja bo pretežno gledališko obarvana. V Celju bo nocoj premiera predstave Naše skrivnosti madžarskega dramatika Bele Pinterja, v kateri glavni lik spozna, da je pedofil. V Anton Podbevšek teatru so se lotili zgodbe o češkem vzdržljivostnem tekaču Emilu Zatopku. Predstavo je režiral Matjaž Pograjc. Začenja se 52. gledališki festival Bitef v Beogradu, ki ga bo odprla predstava Slovenskega mladinskega gledališča Odilo. Zatemnitev. Oratorij. Za konec bomo skočili še v Portorož na filmski festival.
V oddaji bomo predstavili dogajanje na Festivalu slovenskega filma v Protorožu – v tekmovalnem programu je bilo na sporedu kar šest novih dokumentarnih filmov. Posvetili se bomo tudi festivalu radikalnih teles Spider, ki ga bodo odprli v Plečnikovem gledališču v Tivoliju ter festivalu Lutke. Kaj je bila moderna umetnost? pa je naslov razstave, s katero bodo v ljubljanski galeriji Škuc sklenili niz treh tematskih razstav ob 40. obletnici delovanja.
V današnjem pregledu aktualnih kulturnih dogodkov se bomo najprej ustavili v Metelkova mestu, kjer so sinoči odprli pregledno razstavo del slikarja Uroša Weinbergerja. Preverili bomo utrip na 21. festivalu slovenskega filma v Portorožu ter predstavili nominirance za Rožančevo nagrado. Skočili bomo tudi na tržaške odrske deske.
Gledališke, operne in baletne hiše po Sloveniji so se odločile, da bodo v novo sezono zakoračile s predstavami za otroke, Mladinska knjiga je nedavno izdala knjižna dela slovenskih avtorjev, v Portorožu pa se začenja festival domačega filma.
V Kanalu ob Soči se danes začenja 39. mednarodni festival sodobne glasbe Kogojevi dnevi, ki že od leta 1979 slovensko javnost spoznava s sodobnimi slovenskimi ustvarjalci in poustvarjalci resne glasbe ter sistematično spodbuja slovenske skladatelje k ustvarjanju novih skladb. Festival prispeva tudi k oblikovanju enotnega slovenskega prostora: poleg tega, da povezuje kraje, ki jih je zaznamoval skladatelj Marij Kogoj, koncerti potekajo na Primorskem tja do Rezije in Benečije. Predstavili bomo tudi razstavi Jane Vizjak v galeriji Prešernove hiše v Kranju in Sava Sovreta v Galeriji Društva likovnih umetnikov Ljubljana ter otroški balet Kekec in operno-baletno pravljico Gospod in hruške.
Danes v oddaji izpostavljamo koncert ob odprtju nove sezone Slovenske filharmonije. Njen orkester bo nastopil pod vodstvom svojega dolgoletnega glasbenega znanca in svetovno priznanega dirigenta Marka Letonje. Na gradu Gloggnitz v Gloggnitzu v spodnji Avstriji pa je na ogled mednarodna razstava z naslovom Tartini sreča Vivaldija, na kateri sodeluje 11 umetnikov iz Slovenije in spodnje Avstrije. Z njo želijo poglobiti kulturno sodelovanje med državama… V oddaji tudi več o sodobni malteški književnosti ter dokumentarnem filmu Alejandra, portretu argentinske pisateljice slovenskih korenin Alejandre Laurencich, ki ga bodo nocoj predvajali v Slovenski kinoteki v Ljubljani. (Na fotografiji: Marko Letonja, avtor fotografije: Sean Fennessy)
Stoletje, v katerem živimo, si med drugim zastavlja vprašanje preživetja in obstoja človeka. Na vprašanje pisanja in preživetja se osredotoča tudi 33. festival Vilenica. Nagrada Vilenica letos pripada angažiranemu in do družbe kritičnemu bolgarsko-nemškemu pisatelju Iliju Trojanowu, ki v svojem pisanju izraža idejo kulturnega zlivanja, poleg tega pa opaža tudi razmere, ki napovedujejo prihodnost »odvečnega človeka«. Tudi sicer se v oddaji Svet kulture po 16. uri posvečamo literaturi za različno bralno publiko.
V Ljubljani se začenja Indigo, tridnevni festival sodobnih idej, tokrat v znamenju govoric, v okviru Vilenice pa poteka tudi mednarodni komparativistični simpozij. Z razstavo Sodelovanja se v ljubljanski galeriji P74 predstavlja hrvaška fotografinja in konceptualna umetnica Sanja Iveković, v oddaji pa spremljamo tudi aktualno dogajanje na 75. Beneškem filmskem festivalu. (Foto: Dušica Dražic´, Wim Janssen: projektor iz brona in barvni film v Kulturnem centru Tobačna 001)
V okviru vsakoletnega ljubljanskega festivala prirejajo koncert orkestra, ki velja za enega najboljših na svetu. Benetke so preplavile filmske slike.
Po številnih eksperimentih v zgodovini umetnosti se danes polje prepletov vizualne in literarne umetnosti široko odpira tudi ob pomoči sodobnih medijev, kot je denimo video. Kakšno je današnje življenje videopoezije pri nas si lahko ogledate na razstavi Poezija potrebuje ogledalo v ljubljanski Galeriji Vodnikove domačije Šiška. V koprskih galerijah Loža in Meduza pa je na ogled razstava Sekcije za keramiko, porcelan in steklo iz Zagreba z naslovom Keramični laboratorij II. V oddaji pa tudi o 53-ih študijskih dnevi Draga, ki bodo letos v znamenju 100. obletnice smrti Ivana Cankarja.
V oddaji izpostavljamo osrednji glasbeni dogodek, gostovanje Filharmoničnega orkestra milanske Scale, ki bo izvajal glasbo Ludwiga van Beethovna in Antonina Dvoržaka. Vodil ga bo ruski dirigent Andrej Borejko, kot solist bo z njim nastopil pianist Jan Lisiecki. V Novem mestu se začenja festival kratke zgodbe Novo mesto short, katerega vrhunec dogajanja bo podelitev nagrade Novo mesto za zbirko kratkih zgodb. V oddaji pa tudi o novi uprizoritvi kolektiva Beton LTD: Velika pričakovanja, projektu čezmejnega sodelovanja – festivalu Med zvoki krajev in lutkovnem festivalu Alpe Adria Puppet, ki bo na Goriškem potekal do nedelje.
Danes v oddaji izpostavljamo 7. Mednarodni festival dokumentarnega filma Dokudoc, ki se nocoj začenja v Mariboru. Občinstvo si bo lahko v petih večerih ogledalo 32 izbranih dokumentarcev, večina je slovenskih, pet je tujih. S projekcijo filma First Man se danes v Benetkah začenja tudi znameniti mednarodni filmski festival, že 75. po vrsti. Za zlatega leva se bo letos potegovalo 21 filmov, močno bo zastopana ameriška kinematografija. Na starem celjskem gradu so sinoči podelili Veronikino nagrado za najboljšo pesniško zbirko leta. Dobil jo je Tone Škrjanec za pesniško zbirko Dihaj, zlatnik poezije za življenjski pesniški opus pa je prejela pesnica Bina Štampe Žmavc. Med šestimi prevodnimi knjižnimi novostmi Cankarjeve založbe je tudi pesniška zbirka čilskega pesnika Pabla Nerude z naslovom Tvojih nog se dotikam v senci, v oddaji pa več tudi o 13. Fronti sodobnega plesa ter razstavi del slovenskega avantgardnega umetnika Avgusta Černigoja, ki jo ob 120-letnici njegovega rojstva danes odpirajo v avli Ministrstva za kulturo.
Kako lahko namizni porcelan industrijske izdelave ohrani dotik izdelovalčevih rok in razkriva vlogo “človeškega faktorja” se sprašuje razstava Ljudje iz tovarne porcelana, ki se osredotoča na eno najstarejših tovarn keramike na Poljskem in je trenutno na ogled v Slovenskem etnografskem muzeju. V oddaji pa tudi o novostih Cankarjeve založbe in kulturnoumetniškem utripu na Tržaškem.
Prvi slovenski zvočni celovečerni igrani film Na svoji zemlji Franceta Štiglica se je leta 1949 kot prvi slovenski oziroma jugoslovanski film predstavil v tekmovalnem programu filmskega festivala v Cannesu. Sedemdeset let po njegovem nastanku si epopejo o narodnoosvobodilnem boju, posneto po noveli in scenariju Cirila Kosmača, lahko ogledate v digitalizirani in restavrirani različici, ki bo drevi slavnostno odprla Letni kino na Kongresnem trgu. Projekcijo sta organizatorja Slovenski filmski center in mestni Kinodvor posvetila nedavno umrli Štefki Drolc, ki je nastopila v filmu. V oddaji predstavljamo tudi razstavo secesijskega fotografskega inovatorja Moriza Nähra v dunajskem Leopold muzeju in napovedujemo gostovanje priznane genovske operne hiše Carla Feliceja, ki bo v okviru Festivala Ljubljana izvedla slovito opero Rigoletto skladatelja Giuseppa Verdija.
Ljubljana je polna festivalskih dogodkov, začenja se tudi festival Mladi levi, pisatelj Boris Pahor pa se s knjigo bliža 105.rojstnemu dnevu.
Neveljaven email naslov