Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji so bile prve pasivne hiše zgrajene okrog leta 2005. Danes so pasivne hiše grajene tako, da za ogrevanje porabijo tudi do 10-krat manj energije v primerjavi s hišami, ki so bile zgrajene v zadnjih desetletjih. Dobitki sončne energije skozi steklene površine ter notranji toplotni dobitki, ki nastanejo zaradi bivanja, pokrivajo večji del toplotnih potreb po ogrevanju. Klasičen sistem ogrevanja zato ni potreben. Gosta Svetovalnega servisa bosta prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik iz Fakultete za arhitekturo in dr. Miha Praznik, vodja dejavnosti energetskega svetovanja za občane ENSVET z Gradbenega inštituta ZRMK.
Prve pasivne hiše v Sloveniji so bile zgrajene leta 2005. To so bile hiše navdušencev, ki so znanje o tovrstnih hišah iskali izven meja Slovenije, predvsem v Nemčiji in Avstriji.
Klasično ogrevanje ni potrebno
Danes so pasivne hiše grajene tako, da za ogrevanje porabijo tudi do 10-krat manj energije v primerjavi s hišami, ki so bile zgrajene v zadnjih desetletjih. Dobitki sončne energije skozi steklene površine ter notranji toplotni dobitki, ki nastanejo zaradi bivanja, pokrivajo večji del toplotnih potreb po ogrevanju. Klasičen sistem ogrevanja zato ni potreben.
Prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik iz Fakultete za arhitekturo v Ljubljani o definiciji pasivne hiše:
“Pasivna hiša ima rabo energije za ogrevanje največ 15 kWh/m2 na leto, to pomeni preračunano v gorivo 1,5 l kurilnega olja ali 1,5 m3 zemeljskega plina, da vidimo neko primerjavo z računi, ki jih plačujemo za ogrevanje.”
Začetna investicija zgolj 5% višja
Pogosto slišimo, da pasivna hiša zahteva večji začetni kapital, dolgoročno pa stroške ogrevanja precej zniža. Dr. Miha Praznik, vodja dejavnosti energetskega svetovanja za občane ENSVET z Gradbenega inštituta ZRMK razlaga, da prve pasivne hiše pri nas še niso bile tako optimizirane in racionalizirane kot so današnje. Zato je bila začetna investicija pri novogradnji 20 do 30% višja kot pri ostalih hišah. Danes je razlika v ceni manjša. Začetek gradnje bo pri pasivni hiši zgolj 5 do 10% dražji.
Pasivne hiše so danes družinske, večstanovanjske hiše, poslovne zgradbe, proizvodnje in vrtci. Velikost prostora ni omejitev. Tudi nadmorska višina ne predstavlja večjega problema – pasivna hiša je celo primernejša za gradnjo višje v planinah, saj je tam sončne energije več.
Shranjevanje energije
Ko toploto imamo, jo lahko v pasivni hiši shranjujemo z možnostjo kasnejšega izrabljanja. Pri tem igra ključno vlogo debelina sten. Nihanja med dnevom in nočjo se pri zidanih stavbah lažje izravnavajo. Tudi stavbe, ki so grajene iz lesa, imajo visoko stabilnost, ki akumulira izdatno količino toplote.
“Načeloma tudi pri lažji gradnji, gradnji iz lesa, imamo masivne elemente, ki enakovredno akumulirajo toploto sonca kot bi pri zidani stavbi. Tako, da večjih razlik ni.” (dr. Miha Praznik)
Toplotni ovoj stavbe mora biti sklenjen, toplotnih mostov zato pri pasivnih hišah ni. Vsaj pri novogradnjah. V pasivnem duhu lahko obnovimo tudi starejše gradnje.
Prezračevanje kot novoodkrita kakovost življenja
Število novogradenj se je v zadnjih letih na splošno zmanjševalo, število pasivnih hiš pa skozi leta drži enako številko. Slovenke in Slovenci smo odkrili kako pomembno je bivanjsko udobje.
“Za mene je ravno ta stalno topel in svež zrak največja kvaliteta pasivne hiše. Jaz jo občutim kot občutek na topel poletni, recimo junijski dan, ko še zunaj ni prevroče, imamo odprto okno, nam je toplo in zadihamo s polnimi pljuči.” (prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik)
Na očitke o suhem zraku kot posledici kontroliranega prezračevalnega sistema gosta odgovarjata, da prezračevanje velja. Na voljo pa je tudi nova tehnologija vračanja vlage v hišo. Več informacij o pasivnih hišah lahko dobite na razgovorih pri energetskih svetovalcih ali pa na Dnevih pasivnih hiš, ki bodo letos potekali med 7. in 9. novembrom.
4272 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
V Sloveniji so bile prve pasivne hiše zgrajene okrog leta 2005. Danes so pasivne hiše grajene tako, da za ogrevanje porabijo tudi do 10-krat manj energije v primerjavi s hišami, ki so bile zgrajene v zadnjih desetletjih. Dobitki sončne energije skozi steklene površine ter notranji toplotni dobitki, ki nastanejo zaradi bivanja, pokrivajo večji del toplotnih potreb po ogrevanju. Klasičen sistem ogrevanja zato ni potreben. Gosta Svetovalnega servisa bosta prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik iz Fakultete za arhitekturo in dr. Miha Praznik, vodja dejavnosti energetskega svetovanja za občane ENSVET z Gradbenega inštituta ZRMK.
Prve pasivne hiše v Sloveniji so bile zgrajene leta 2005. To so bile hiše navdušencev, ki so znanje o tovrstnih hišah iskali izven meja Slovenije, predvsem v Nemčiji in Avstriji.
Klasično ogrevanje ni potrebno
Danes so pasivne hiše grajene tako, da za ogrevanje porabijo tudi do 10-krat manj energije v primerjavi s hišami, ki so bile zgrajene v zadnjih desetletjih. Dobitki sončne energije skozi steklene površine ter notranji toplotni dobitki, ki nastanejo zaradi bivanja, pokrivajo večji del toplotnih potreb po ogrevanju. Klasičen sistem ogrevanja zato ni potreben.
Prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik iz Fakultete za arhitekturo v Ljubljani o definiciji pasivne hiše:
“Pasivna hiša ima rabo energije za ogrevanje največ 15 kWh/m2 na leto, to pomeni preračunano v gorivo 1,5 l kurilnega olja ali 1,5 m3 zemeljskega plina, da vidimo neko primerjavo z računi, ki jih plačujemo za ogrevanje.”
Začetna investicija zgolj 5% višja
Pogosto slišimo, da pasivna hiša zahteva večji začetni kapital, dolgoročno pa stroške ogrevanja precej zniža. Dr. Miha Praznik, vodja dejavnosti energetskega svetovanja za občane ENSVET z Gradbenega inštituta ZRMK razlaga, da prve pasivne hiše pri nas še niso bile tako optimizirane in racionalizirane kot so današnje. Zato je bila začetna investicija pri novogradnji 20 do 30% višja kot pri ostalih hišah. Danes je razlika v ceni manjša. Začetek gradnje bo pri pasivni hiši zgolj 5 do 10% dražji.
Pasivne hiše so danes družinske, večstanovanjske hiše, poslovne zgradbe, proizvodnje in vrtci. Velikost prostora ni omejitev. Tudi nadmorska višina ne predstavlja večjega problema – pasivna hiša je celo primernejša za gradnjo višje v planinah, saj je tam sončne energije več.
Shranjevanje energije
Ko toploto imamo, jo lahko v pasivni hiši shranjujemo z možnostjo kasnejšega izrabljanja. Pri tem igra ključno vlogo debelina sten. Nihanja med dnevom in nočjo se pri zidanih stavbah lažje izravnavajo. Tudi stavbe, ki so grajene iz lesa, imajo visoko stabilnost, ki akumulira izdatno količino toplote.
“Načeloma tudi pri lažji gradnji, gradnji iz lesa, imamo masivne elemente, ki enakovredno akumulirajo toploto sonca kot bi pri zidani stavbi. Tako, da večjih razlik ni.” (dr. Miha Praznik)
Toplotni ovoj stavbe mora biti sklenjen, toplotnih mostov zato pri pasivnih hišah ni. Vsaj pri novogradnjah. V pasivnem duhu lahko obnovimo tudi starejše gradnje.
Prezračevanje kot novoodkrita kakovost življenja
Število novogradenj se je v zadnjih letih na splošno zmanjševalo, število pasivnih hiš pa skozi leta drži enako številko. Slovenke in Slovenci smo odkrili kako pomembno je bivanjsko udobje.
“Za mene je ravno ta stalno topel in svež zrak največja kvaliteta pasivne hiše. Jaz jo občutim kot občutek na topel poletni, recimo junijski dan, ko še zunaj ni prevroče, imamo odprto okno, nam je toplo in zadihamo s polnimi pljuči.” (prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik)
Na očitke o suhem zraku kot posledici kontroliranega prezračevalnega sistema gosta odgovarjata, da prezračevanje velja. Na voljo pa je tudi nova tehnologija vračanja vlage v hišo. Več informacij o pasivnih hišah lahko dobite na razgovorih pri energetskih svetovalcih ali pa na Dnevih pasivnih hiš, ki bodo letos potekali med 7. in 9. novembrom.
Novi avtomobili premorejo več in več asistenčnih sistemov, s katerimi je ob pravilni uporabi vožnja lahko varnejša. Pa jih znamo uporabljati? So tudi za vas kratice BSM, TSR, AEB španska vas? Znate uporabljati sistem lane assist? Veste, na katerih cestah ga je smiselno uporabljati in na katerih vas ovira pri vožnji? O uporabi asistenčnih sistemov, izmed katerih so mnogi že del osnovne opreme novejših avtomobilov, se bomo v petkovem Svetovalnem servisu pogovarjali z Igorjem Matkom, neodvisnim svetovalcem pri nakupu in uporabi avtomobila, iz MTL Garage.
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.
Nevrodegenerativno bolezen multiplo sklerozo, ki je ni mogoče pozdraviti in za katero trpi približno 2,8 milijona ljudi na svetu, zelo verjetno povzroča okužba z virusom Epstein-Barr, so ugotovili znanstveniki z ameriške univerze Harvard. O tem, kako bo ta ugotovitev vplivala na potek nadaljnjega zdravljenja in kako je s to boleznijo v obdobju pandemije, bomo govorili v sredinem svetovalnem servisu. Na vprašanja odgovarja Gregor Brecl Jakob, doktor medicine z nevrološke klinike v Ljubljani.
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.
Ključne besede tokratnega Svetovalnega servisa so gripa, prehlad in respiratorni virusi. Podatki za Slovenijo namreč kažejo vse več primerov gripe, respiratornega sincicijskega virusa, tudi adenovirusov, pa "starih" koronavirusov, ki povzročajo prehlad, največ pa je okužb dihal z rinovirusi. Kaj pomaga pri gripi in prehladu? Kdaj zbijati vročino? Kako pomemben je počitek? Ali moramo ločiti med prehladom in blagim covidom? Gostja Svetovalnega servisa bo družinska zdravnica doc. dr. Nena Kopčavar Guček iz Zdravstvenega doma na Viču v Ljubljani. Pišite ali pokličite na 01/475 22 22 v ponedeljek po osmi uri v Jutru na Prvem.
Stopala nas nosijo vse življenje, nanje pa se najverjetneje spomnimo šele ob težavah. Poznamo različne tipe stopal, ki nam lahko povzročajo kar nekaj bolečin in drugih neprijetnosti. Da bodo stopala zdrava, naš korak pa poskočen, bo v petkovem Svetovalnem servisu na vaša vprašanja odgovarjal Tomaž Bajec, dr. med., spec. ortoped z Oddelka za ortopedijo UKC Maribor. Pokličite ali nam pišite.
Kam s stvarmi, ki so se nakopičile, pa si ne zaslužijo oznake odpadek? To bo vprašanje za gostjo četrtkovega Svetovalnega servisa po osmi: Marinko Vovk iz Okoljsko raziskovalnega zavoda. Govorili bomo o ponovni uporabi: Katere potemtakem dragocene vire je mogoče znova uporabiti in kako naj ravna posameznik; kam se lahko obrne oziroma kje se ukvarjajo s tem pomembnim delom krožnega gospodarstva?
V smučanju lahko uživa vsa družina. Eno od poglavitnih vprašanj, ki si ga zastavljajo starši, pa je, pri kateri starosti otroka prvič posaditi na smuči in ali je primerneje, da ga na prve zavoje navajamo sami ali pa da učenje prepustimo izkušenim učiteljem oziroma smučarskim šolam, ki jih je v Sloveniji veliko. Starši morajo tudi pozorno spremljati, kako se otrok odziva na sneg, na novo dogodivščino in na morebitno ločitev od staršev, če se odločimo za strokovno učenje smučanja. Odgovarja in svetuje učitelj smučanja Žiga Sitar.
V obdobju epidemije se je močno povečala uporaba prehranskih dopolnil, predvsem vitamina D, pa tudi vitamina C, selena in cinka. Med prehranska dopolnila pa sodijo tudi drugi vitaminski in mineralni pripravki, probiotiki, rastlinski izvlečki, čebelji pridelki, sredstva za hujšanje in še marsikaj. Večina ljudi te snovi zaznava kot neškodljive in varne. Ali so res in kaj je o njih dobro vedeti, bo v torkovem Svetovalnem servisu pojasnila mag. Martina Puc, avtorica baze prehranskih dopolnil P3 Professional in predsednica Združenja za prehranska dopolnila pri GZS.
Letos pri Društvu za opazovanje in preučevanje ptic že 24-tič zapored organizirajo štetje vodnih ptic v Sloveniji, ki hkrati poteka v večjem delu Evrope in tudi drugod po svetu. V štetje je vključenih več kot 90 vrst ptic iz različnih skupin. Z mednarodnim usklajenim štetjem dobijo podatke o populacijskih trendih vodnih ptic v zimskem obdobju. Ne le o štetju, ampak tudi o življenju ptic pozimi bomo govorili v ponedeljkovem Svetovalnem servisu s Tjašo Zagoršek, varstveno ornitologinjo iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije.
Malo za šalo, malo zares lahko rečemo, da so tudi sosedski spori sezonsko obarvani. Kaj lahko storimo, če sosed moti našo posest z odmetavanjem snega na našo stran? Ali je dovolj, da kot lastnik objekta z napisom opozorimo na nevarnost ledenih sveč in spolzko stopnišče? Odgovore prinaša petkov svetovalni servis z odvetnico Sonjo Dolinar.
Večina kadilcev začne kaditi pred 18. letom, zato ozaveščanje mladih ostaja pomemben element boja proti kajenju. V četrtkovem Svetovalnem servisu bomo s Katjo Čič, strokovno sodelavko Združenja za kronične nenalezljive bolezni, govorili o marketinških prijemih tobačne industrije. Kljub temu da je oglaševanje tobačnih izdelkov prepovedano, se namreč v medijih in na družbenih omrežjih pojavljajo prakse, ki kajenje promovirajo.
Podatek iz prve roke, govorili smo namreč z vodjem največjega covidnega oddelka v državi, je ta, da je med bolniki v intenzivnih enotah kar devetdeset odstotkov necepljenih. Podatek velja za koronavirusno različico delta. Kaj pa nam prinaša omikron? Kako nas cepiva varujejo pred omikronom? Zakaj je pomemben tretji odmerek? Kdaj bo tudi v Sloveniji na voljo cepivo Novavax – že peto cepivo, ki ga je proti covidu odobrila EMA? Na naša in vaša vprašanja o cepivih in cepljenju bo v sredinem Svetovalnem servisu odgovarjal infektolog dr. Janez Tomažič. Dr. Bojana Beović, ki je bila napovedana, se je opravičila.
V zimskih dneh se močno poveča obisk savn, saj je savnanje priljubljen konjiček marsikaterega Slovenca – še posebej po prazničnih dneh, ko nam potenje pomaga iz telesa spraviti strupe, ki smo jih nabrali med obilnimi prazničnimi pojedinami. In čeprav pravilno izvajanje postopka savnanja krepi tudi naš imunski sistem, za vse savna le ni primerna. Tudi o kontraindikacijah, predvsem pa o koristih in pravilih savnanja ter o izbiri prave vrste savne bomo v torkovem Svetovalnem servisu govorili z Ivico Flis Smaka, dr. med., specialistko fizikalne medicine in rehabilitacije.
Ročne, stenske, žepne, mehanske, avtomatske, vodotesne ... Kako ravnati z urami, da bodo vse leto kazale točen čas, koliko upanja je za tisto staro mehansko uro, ki je že dlje časa nismo navili, in na kaj moramo biti pozorni, ko kupujemo novo uro? Gost: urarski mojster David Lečnik.
V tematsko zelo raznovrstnem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite številnim gostom. Približno 250 se jih v enem letu zvrsti v studiu Prvega. Ob koncu leta pa vas že tradicionalno sprašujemo: katere teme bi (še) želeli slišati v oddaji? Pokličite, pišite in povejte. Po osmih.
Zadnji decembrski dnevi so za hišne ljubljenčke zaradi ognjemetov, petard in drugih pirotehničnih sredstev po navadi precej stresni. Pirotehnika živali plaši, v najslabšem primeru jih lahko celo poškoduje. Odlično je, če se lahko z živalmi v prazničnih dneh izogibate mest, kjer pričakujete pogostejšo uporabo tovrstnih sredstev. Kaj lahko storite, če te možnosti nimate, pa povemo v četrtkovem Svetovalnem servisu. Naš gost bo dr. vet. med. Marjan Kastelic, spec. med. ptic, malih sesalcev in plazilcev.
Ob koncu leta radi ocenimo svoje življenje in si postavimo cilje za prihodnje leto. Kakšen smisel imajo novoletne zaobljube, da bomo več časa namenili rekreaciji, bolje organizirali svoj čas ali shujšali? Od česa je odvisno, ali bomo zastavljeni cilj tudi dosegli? Ali obstajajo kakšne zvijače? Gostja bo psihologinja Eva Kovač.
Oblika kozarca lahko vpliva na naše dojemanje vina. Že dolgo namreč ni več skrivnost, da se v različnih kozarcih vinske arome razvijejo različno. Pomembno je, kako vino priteče do naših brbončic, pa tudi sama razporeditev brbončic vpliva na to, kako okusimo vino. O izbiri primernih kozarcev, pa o vinu in seveda peninah v torkovem Svetovalnem servisu s sommelierem in vinskim publicistom Jožetom Rozmanom. Pišite nam ali nas pokličite po osmih!
Zadnje dni v letu tudi letos preživljamo v znamenju takšnih in drugačnih omejitev. Da bi si pričarali nekaj prazničnega razpoloženja, se marsikdo zateče tudi k uporabi pirotehnike. Uporaba tistih izdelkov, katerih glavni učinek je pok (to so pokajoče žabice, pok vrvica, pokajoče kroglice), je dovoljena od 26. decembra do vključno 1. januarja. V Svetovalnem servisu po osmi bo zato z nami Daniel Jug iz Generalne policijske uprave, ki bo opozoril na nevarnosti neprevidne uporabe in tudi domače predelave pirotehnike.
Neveljaven email naslov