Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji so bile prve pasivne hiše zgrajene okrog leta 2005. Danes so pasivne hiše grajene tako, da za ogrevanje porabijo tudi do 10-krat manj energije v primerjavi s hišami, ki so bile zgrajene v zadnjih desetletjih. Dobitki sončne energije skozi steklene površine ter notranji toplotni dobitki, ki nastanejo zaradi bivanja, pokrivajo večji del toplotnih potreb po ogrevanju. Klasičen sistem ogrevanja zato ni potreben. Gosta Svetovalnega servisa bosta prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik iz Fakultete za arhitekturo in dr. Miha Praznik, vodja dejavnosti energetskega svetovanja za občane ENSVET z Gradbenega inštituta ZRMK.
Prve pasivne hiše v Sloveniji so bile zgrajene leta 2005. To so bile hiše navdušencev, ki so znanje o tovrstnih hišah iskali izven meja Slovenije, predvsem v Nemčiji in Avstriji.
Klasično ogrevanje ni potrebno
Danes so pasivne hiše grajene tako, da za ogrevanje porabijo tudi do 10-krat manj energije v primerjavi s hišami, ki so bile zgrajene v zadnjih desetletjih. Dobitki sončne energije skozi steklene površine ter notranji toplotni dobitki, ki nastanejo zaradi bivanja, pokrivajo večji del toplotnih potreb po ogrevanju. Klasičen sistem ogrevanja zato ni potreben.
Prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik iz Fakultete za arhitekturo v Ljubljani o definiciji pasivne hiše:
“Pasivna hiša ima rabo energije za ogrevanje največ 15 kWh/m2 na leto, to pomeni preračunano v gorivo 1,5 l kurilnega olja ali 1,5 m3 zemeljskega plina, da vidimo neko primerjavo z računi, ki jih plačujemo za ogrevanje.”
Začetna investicija zgolj 5% višja
Pogosto slišimo, da pasivna hiša zahteva večji začetni kapital, dolgoročno pa stroške ogrevanja precej zniža. Dr. Miha Praznik, vodja dejavnosti energetskega svetovanja za občane ENSVET z Gradbenega inštituta ZRMK razlaga, da prve pasivne hiše pri nas še niso bile tako optimizirane in racionalizirane kot so današnje. Zato je bila začetna investicija pri novogradnji 20 do 30% višja kot pri ostalih hišah. Danes je razlika v ceni manjša. Začetek gradnje bo pri pasivni hiši zgolj 5 do 10% dražji.
Pasivne hiše so danes družinske, večstanovanjske hiše, poslovne zgradbe, proizvodnje in vrtci. Velikost prostora ni omejitev. Tudi nadmorska višina ne predstavlja večjega problema – pasivna hiša je celo primernejša za gradnjo višje v planinah, saj je tam sončne energije več.
Shranjevanje energije
Ko toploto imamo, jo lahko v pasivni hiši shranjujemo z možnostjo kasnejšega izrabljanja. Pri tem igra ključno vlogo debelina sten. Nihanja med dnevom in nočjo se pri zidanih stavbah lažje izravnavajo. Tudi stavbe, ki so grajene iz lesa, imajo visoko stabilnost, ki akumulira izdatno količino toplote.
“Načeloma tudi pri lažji gradnji, gradnji iz lesa, imamo masivne elemente, ki enakovredno akumulirajo toploto sonca kot bi pri zidani stavbi. Tako, da večjih razlik ni.” (dr. Miha Praznik)
Toplotni ovoj stavbe mora biti sklenjen, toplotnih mostov zato pri pasivnih hišah ni. Vsaj pri novogradnjah. V pasivnem duhu lahko obnovimo tudi starejše gradnje.
Prezračevanje kot novoodkrita kakovost življenja
Število novogradenj se je v zadnjih letih na splošno zmanjševalo, število pasivnih hiš pa skozi leta drži enako številko. Slovenke in Slovenci smo odkrili kako pomembno je bivanjsko udobje.
“Za mene je ravno ta stalno topel in svež zrak največja kvaliteta pasivne hiše. Jaz jo občutim kot občutek na topel poletni, recimo junijski dan, ko še zunaj ni prevroče, imamo odprto okno, nam je toplo in zadihamo s polnimi pljuči.” (prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik)
Na očitke o suhem zraku kot posledici kontroliranega prezračevalnega sistema gosta odgovarjata, da prezračevanje velja. Na voljo pa je tudi nova tehnologija vračanja vlage v hišo. Več informacij o pasivnih hišah lahko dobite na razgovorih pri energetskih svetovalcih ali pa na Dnevih pasivnih hiš, ki bodo letos potekali med 7. in 9. novembrom.
4272 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
V Sloveniji so bile prve pasivne hiše zgrajene okrog leta 2005. Danes so pasivne hiše grajene tako, da za ogrevanje porabijo tudi do 10-krat manj energije v primerjavi s hišami, ki so bile zgrajene v zadnjih desetletjih. Dobitki sončne energije skozi steklene površine ter notranji toplotni dobitki, ki nastanejo zaradi bivanja, pokrivajo večji del toplotnih potreb po ogrevanju. Klasičen sistem ogrevanja zato ni potreben. Gosta Svetovalnega servisa bosta prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik iz Fakultete za arhitekturo in dr. Miha Praznik, vodja dejavnosti energetskega svetovanja za občane ENSVET z Gradbenega inštituta ZRMK.
Prve pasivne hiše v Sloveniji so bile zgrajene leta 2005. To so bile hiše navdušencev, ki so znanje o tovrstnih hišah iskali izven meja Slovenije, predvsem v Nemčiji in Avstriji.
Klasično ogrevanje ni potrebno
Danes so pasivne hiše grajene tako, da za ogrevanje porabijo tudi do 10-krat manj energije v primerjavi s hišami, ki so bile zgrajene v zadnjih desetletjih. Dobitki sončne energije skozi steklene površine ter notranji toplotni dobitki, ki nastanejo zaradi bivanja, pokrivajo večji del toplotnih potreb po ogrevanju. Klasičen sistem ogrevanja zato ni potreben.
Prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik iz Fakultete za arhitekturo v Ljubljani o definiciji pasivne hiše:
“Pasivna hiša ima rabo energije za ogrevanje največ 15 kWh/m2 na leto, to pomeni preračunano v gorivo 1,5 l kurilnega olja ali 1,5 m3 zemeljskega plina, da vidimo neko primerjavo z računi, ki jih plačujemo za ogrevanje.”
Začetna investicija zgolj 5% višja
Pogosto slišimo, da pasivna hiša zahteva večji začetni kapital, dolgoročno pa stroške ogrevanja precej zniža. Dr. Miha Praznik, vodja dejavnosti energetskega svetovanja za občane ENSVET z Gradbenega inštituta ZRMK razlaga, da prve pasivne hiše pri nas še niso bile tako optimizirane in racionalizirane kot so današnje. Zato je bila začetna investicija pri novogradnji 20 do 30% višja kot pri ostalih hišah. Danes je razlika v ceni manjša. Začetek gradnje bo pri pasivni hiši zgolj 5 do 10% dražji.
Pasivne hiše so danes družinske, večstanovanjske hiše, poslovne zgradbe, proizvodnje in vrtci. Velikost prostora ni omejitev. Tudi nadmorska višina ne predstavlja večjega problema – pasivna hiša je celo primernejša za gradnjo višje v planinah, saj je tam sončne energije več.
Shranjevanje energije
Ko toploto imamo, jo lahko v pasivni hiši shranjujemo z možnostjo kasnejšega izrabljanja. Pri tem igra ključno vlogo debelina sten. Nihanja med dnevom in nočjo se pri zidanih stavbah lažje izravnavajo. Tudi stavbe, ki so grajene iz lesa, imajo visoko stabilnost, ki akumulira izdatno količino toplote.
“Načeloma tudi pri lažji gradnji, gradnji iz lesa, imamo masivne elemente, ki enakovredno akumulirajo toploto sonca kot bi pri zidani stavbi. Tako, da večjih razlik ni.” (dr. Miha Praznik)
Toplotni ovoj stavbe mora biti sklenjen, toplotnih mostov zato pri pasivnih hišah ni. Vsaj pri novogradnjah. V pasivnem duhu lahko obnovimo tudi starejše gradnje.
Prezračevanje kot novoodkrita kakovost življenja
Število novogradenj se je v zadnjih letih na splošno zmanjševalo, število pasivnih hiš pa skozi leta drži enako številko. Slovenke in Slovenci smo odkrili kako pomembno je bivanjsko udobje.
“Za mene je ravno ta stalno topel in svež zrak največja kvaliteta pasivne hiše. Jaz jo občutim kot občutek na topel poletni, recimo junijski dan, ko še zunaj ni prevroče, imamo odprto okno, nam je toplo in zadihamo s polnimi pljuči.” (prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik)
Na očitke o suhem zraku kot posledici kontroliranega prezračevalnega sistema gosta odgovarjata, da prezračevanje velja. Na voljo pa je tudi nova tehnologija vračanja vlage v hišo. Več informacij o pasivnih hišah lahko dobite na razgovorih pri energetskih svetovalcih ali pa na Dnevih pasivnih hiš, ki bodo letos potekali med 7. in 9. novembrom.
Imate težave z razumevanjem ljudi, saj se vam zdi, da vsi govorijo pretiho? Nas vse slabše slišite, pa ne želite biti brez svojega najljubšega radijskega programa? Morda potrebujete slušni aparat. Kakšen je postopek pridobitve tega pripomočka, katerega izbrati, kako ga vzdrževati, kdaj je potreben servis in kdaj menjava za novega? Na vaša vprašanja, ki jih že sprejemamo na elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in spletni strani radioprvi.si, bo v četrtkovem Svetovalnem servisu odgovarjal slušni akustik Iztok Capuder.
Zgodnja leta otroštva so zaznamovana z različnimi prehodi in eden ključnih je gotovo prvi vstop v šolo. Zakaj je pozitivna izkušnja s prehodom iz vrtca v šolo in samim začetkom šolanja tako pomembna? S čim vse je smiselno, da seznanimo svojega otroka pred prestopom čez šolski prag in katere so teme, s katerimi bi ga lahko po nepotrebnem obremenjevali? Gostja: Marina Vidmar, svetovalna delavka – psihologinja na Osnovni šoli Majde Vrhovnik.
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.
Redna telesna dejavnost v vseh življenjskih obdobjih vpliva na to, kakšno bo naše življenje v starosti. Zgolj zavedanje, da je vsakodnevna rekreacija koristna, pa verjetno ni dovolj. Kako poiskati motiv za redno hojo in tek in v tem tudi uživati? Katere dejavnosti in vaje so najbolj koristne, da v starosti ne bi imeli težav z ravnotežjem in gibčnostjo? Svetuje profesor športne vzgoje Urban Praprotnik.
Akupunktura je pomemben del stare in sodobne kitajske medicine in velja za enega najstarejših postopkov zdravljenja nasploh. Glavoboli, alergije, nespečnost, kronične bolečine v sklepih - to so le nekatere težave, ki jih akupunktura lahko odpravi ali vsaj omili. Več o tej metodi, ki je edina izmed komplementarnih v Sloveniji tudi uradno priznana, bo v četrtkovem Svetovalnem servisu povedal akupunkturist Igor Razinger, dr. med. in zdravnik tradicionalne medicine.
Kako naj tudi v luči zadnjih aktualnih razmer in navodil potekajo uvajanja ter kako enoletniku pojasniti, da bo za nekaj ur ostal v prej neznanem okolju, ali kako triletnika, ki je vajen varstva pri babici, pripraviti na skupino otrok. Gostja: predsednica Skupnosti vrtcev Slovenije in ravnateljica Vrtca Škofja Loka Janja Bogataj.
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.
Nov teden prinaša nova pravila o izpolnjevanju PCT pogojev. Ta nam bodo življenje krojila tudi jeseni. Na Prvem smo prejeli veliko vprašanj povezanih s pogoji PCT, zato je gost ponedeljkovega Svetovalnega servisa državni sekretar mag. Franc Vindišar z Ministrstva za zdravje.
Ambrozija, orjaški dežen, japonski dresnik, zlata rozga – to so le nekatere od številnih invazivnih tujerodnih vrst, ki se hitro širijo in povzročajo škodo biotski raznovrstnosti. Pa ne samo rastline, ampak tudi živali in glive. Kako zatiramo tujerodne vrste? Kako deluje spletna aplikacija Invazivke in zakaj je pomembna? Gostja je biologinja Jana Kus Veenvliet.
V Sloveniji potrebujemo okrog 350 krvodajalcev na dan. Na spletni strani Zavoda Republike Slovenije za transfuzijsko medicino lahko spremljamo aktualne zaloge krvi, ki pa niso odvisne samo do krvodajalcev in zbrane krvi, ampak seveda tudi od njene porabe. O novostih pri delu, ki so se pokazale v zadnjem letu, in o samem krvodajalstvu bomo govorili v četrtkovem svetovalnem servisu, ko bo naša gostja Polonca Mali, dr. med., specialistka transfuzijske medicine, vodja centra za izbor dajalcev in zbiranje krvi na Zavodu Republike Slovenije za transfuzijsko medicino. Pokličite ali nam pišite.
Ročnih ur ne smemo izpostavljati ekstremnim zunanjim vplivom, kot so visoka temperatura, vlaga in udarci. Vse to lahko vpliva na njihovo delovanje in točnost. In to velja tudi za stenske ali žepne na eni ter mehanske ali avtomatske ure na drugi strani. Gost bo urarski mojster David Lečnik.
Raznovrstnost gozdov v Sloveniji prinaša tudi pester gobji živelj, njegova bujna rast pa je odvisna tudi od vremenskih razmer. Kako je z gobjim bogastvom naših gozdov, kakšne so značilnosti posameznih predelov Slovenije in kje lahko slovenski ljubiteljski nabiralci pridobijo znanje o gobah in gobarstvu, bomo v torkovem Svetovalnem servisu na Prvem spraševali Slavka Šeroda, predsednika Gobarskega društva Lisička iz Maribora in ljubiteljskega mikologa Andreja Piltaverja.
Ne glede na to, ali se s kolesom vozimo v mestu, na podeželju, na krajših ali daljših razdaljah, s specialnim kolesom, mestnim, gorskim ali električnim kolesom, moramo poskrbeti za njegovo vzdrževanje in popravilo. Kaj lahko popravimo sami in kaj prepustimo strokovnjaku? Kako očistimo kolo? Katero orodje je smiselno imeti s sabo, kadar smo na daljši vožnji? Gost je strokovnjak za kolesa Primož Čerin.
Večina pri nas najbolj tipičnih predstavnikov tropskih rastlin raste v tropskem deževnem gozdu, a razmere v katerih uspevajo ananas, avokadovec, palme, mandljevec, vanilija ter druge tropske rastline, so v naravi precej razgibane, posledično pa nudijo veliko pestrost. Kako jih uspešno gojiti na domačem vrtu oziroma v dnevni sobi? Na vprašanja o tropskih rastlinah bo v petkovem Svetovalnem servisu odgovarjal doktor biologije, botanik in vodja ljubljanskega Botaničnega vrta Jože Bavcon.
Zveza tabornikov Slovenije je največja mladinska organizacija pri nas – združuje kar sedem tisoč članov. Taborništvo sicer ni samo narava, je pa tudi to. Namen organizacije, ki je pri nas prisotna že sedem desetletij, je učenje odgovornosti in samostojnosti skozi igro, raziskovanjea in delo v skupini. Zakaj je taborništvo šola za življenje, bo v Svetovalnem servisu razložil tabornik in predstavnik Zveze tabornikov Slovenije Urban Lečnik Spaić.
Bliža se rok za oddajo vloge za bivanje v študentskih domovih in pri zasebnikih v študijskem letu 2021/2022. Do 16. avgusta morajo bruci oddati vlogo za sprejem, ostali študenti pa za podaljšanje bivanja. Kako oddati vlogo, katere priloge je treba poslati po pošti, kakšni so sploh pogoji za subvencioniranje bivanja in koliko študentskih postelj primanjkuje? Kako bo letos z bivanjem v študentkih domovih, ki so bili večji del lanskega študijska leta zaprti? O tem bomo govorili z Igorjem Brlekom z javnega zavoda Študentski dom Ljubljana.
Poletje je čas, ko je zelenjavni vrt poln zdravih plodov. Seveda le, če ste zanj že od začetka vrtnarske sezone dobro skrbeli in če vam posejanega in posajenega niso uničili toča, visoke temperature ali škodljivci. O aktualnih težavah z vrtninami bomo v torkovem Svetovalnem servisu govorili s Plantellinim strokovnjakom, agronomom Vanesom Husićem. Vabljeni, da se nam pridružite z vprašanji, sprejemamo jih na naslovu radioprvi@rtvslo.si, v spletnem obrazcu na radioprvi.si ali med oddajo po telefonu.
Knjižnice so odprte tudi poleti in zdi se, da imamo med počitnicami več časa za branje knjig, ki si jih lahko izposodimo. Vendar pa knjižnice že dolgo časa niso samo prostori za hranjenje in izposojo knjig ter drugega knjižničnega gradiva. Kako uspešne so knjižnice pri prilagajanju potrebam svojih uporabnikov? Gostja bo Vesna Horžen, predsednica Združenja slovenskih splošnih knjižnic.
Možganski fitnes, ki zadeva vse generacije, zajema pa sklop vaj, ki pomembno vplivajo na vnos in shranjevanje informacij, priklic, pomnjenje, pa tudi sproščanje in vaje ravnotežja. Kaj lahko sami naredimo za boljši spomin, pozornost, koncentracijo? Zakaj je pomembno, da po možganski kapi ne opustimo predpisanih vaj? Kakšen trening je priporočljiv, da bi se v starosti izognili demenci? Gostja je Jasmina Lambergar, mednarodno certificirana trenerka spomina.
Neveljaven email naslov