Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji so bile prve pasivne hiše zgrajene okrog leta 2005. Danes so pasivne hiše grajene tako, da za ogrevanje porabijo tudi do 10-krat manj energije v primerjavi s hišami, ki so bile zgrajene v zadnjih desetletjih. Dobitki sončne energije skozi steklene površine ter notranji toplotni dobitki, ki nastanejo zaradi bivanja, pokrivajo večji del toplotnih potreb po ogrevanju. Klasičen sistem ogrevanja zato ni potreben. Gosta Svetovalnega servisa bosta prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik iz Fakultete za arhitekturo in dr. Miha Praznik, vodja dejavnosti energetskega svetovanja za občane ENSVET z Gradbenega inštituta ZRMK.
Prve pasivne hiše v Sloveniji so bile zgrajene leta 2005. To so bile hiše navdušencev, ki so znanje o tovrstnih hišah iskali izven meja Slovenije, predvsem v Nemčiji in Avstriji.
Klasično ogrevanje ni potrebno
Danes so pasivne hiše grajene tako, da za ogrevanje porabijo tudi do 10-krat manj energije v primerjavi s hišami, ki so bile zgrajene v zadnjih desetletjih. Dobitki sončne energije skozi steklene površine ter notranji toplotni dobitki, ki nastanejo zaradi bivanja, pokrivajo večji del toplotnih potreb po ogrevanju. Klasičen sistem ogrevanja zato ni potreben.
Prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik iz Fakultete za arhitekturo v Ljubljani o definiciji pasivne hiše:
“Pasivna hiša ima rabo energije za ogrevanje največ 15 kWh/m2 na leto, to pomeni preračunano v gorivo 1,5 l kurilnega olja ali 1,5 m3 zemeljskega plina, da vidimo neko primerjavo z računi, ki jih plačujemo za ogrevanje.”
Začetna investicija zgolj 5% višja
Pogosto slišimo, da pasivna hiša zahteva večji začetni kapital, dolgoročno pa stroške ogrevanja precej zniža. Dr. Miha Praznik, vodja dejavnosti energetskega svetovanja za občane ENSVET z Gradbenega inštituta ZRMK razlaga, da prve pasivne hiše pri nas še niso bile tako optimizirane in racionalizirane kot so današnje. Zato je bila začetna investicija pri novogradnji 20 do 30% višja kot pri ostalih hišah. Danes je razlika v ceni manjša. Začetek gradnje bo pri pasivni hiši zgolj 5 do 10% dražji.
Pasivne hiše so danes družinske, večstanovanjske hiše, poslovne zgradbe, proizvodnje in vrtci. Velikost prostora ni omejitev. Tudi nadmorska višina ne predstavlja večjega problema – pasivna hiša je celo primernejša za gradnjo višje v planinah, saj je tam sončne energije več.
Shranjevanje energije
Ko toploto imamo, jo lahko v pasivni hiši shranjujemo z možnostjo kasnejšega izrabljanja. Pri tem igra ključno vlogo debelina sten. Nihanja med dnevom in nočjo se pri zidanih stavbah lažje izravnavajo. Tudi stavbe, ki so grajene iz lesa, imajo visoko stabilnost, ki akumulira izdatno količino toplote.
“Načeloma tudi pri lažji gradnji, gradnji iz lesa, imamo masivne elemente, ki enakovredno akumulirajo toploto sonca kot bi pri zidani stavbi. Tako, da večjih razlik ni.” (dr. Miha Praznik)
Toplotni ovoj stavbe mora biti sklenjen, toplotnih mostov zato pri pasivnih hišah ni. Vsaj pri novogradnjah. V pasivnem duhu lahko obnovimo tudi starejše gradnje.
Prezračevanje kot novoodkrita kakovost življenja
Število novogradenj se je v zadnjih letih na splošno zmanjševalo, število pasivnih hiš pa skozi leta drži enako številko. Slovenke in Slovenci smo odkrili kako pomembno je bivanjsko udobje.
“Za mene je ravno ta stalno topel in svež zrak največja kvaliteta pasivne hiše. Jaz jo občutim kot občutek na topel poletni, recimo junijski dan, ko še zunaj ni prevroče, imamo odprto okno, nam je toplo in zadihamo s polnimi pljuči.” (prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik)
Na očitke o suhem zraku kot posledici kontroliranega prezračevalnega sistema gosta odgovarjata, da prezračevanje velja. Na voljo pa je tudi nova tehnologija vračanja vlage v hišo. Več informacij o pasivnih hišah lahko dobite na razgovorih pri energetskih svetovalcih ali pa na Dnevih pasivnih hiš, ki bodo letos potekali med 7. in 9. novembrom.
4273 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
V Sloveniji so bile prve pasivne hiše zgrajene okrog leta 2005. Danes so pasivne hiše grajene tako, da za ogrevanje porabijo tudi do 10-krat manj energije v primerjavi s hišami, ki so bile zgrajene v zadnjih desetletjih. Dobitki sončne energije skozi steklene površine ter notranji toplotni dobitki, ki nastanejo zaradi bivanja, pokrivajo večji del toplotnih potreb po ogrevanju. Klasičen sistem ogrevanja zato ni potreben. Gosta Svetovalnega servisa bosta prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik iz Fakultete za arhitekturo in dr. Miha Praznik, vodja dejavnosti energetskega svetovanja za občane ENSVET z Gradbenega inštituta ZRMK.
Prve pasivne hiše v Sloveniji so bile zgrajene leta 2005. To so bile hiše navdušencev, ki so znanje o tovrstnih hišah iskali izven meja Slovenije, predvsem v Nemčiji in Avstriji.
Klasično ogrevanje ni potrebno
Danes so pasivne hiše grajene tako, da za ogrevanje porabijo tudi do 10-krat manj energije v primerjavi s hišami, ki so bile zgrajene v zadnjih desetletjih. Dobitki sončne energije skozi steklene površine ter notranji toplotni dobitki, ki nastanejo zaradi bivanja, pokrivajo večji del toplotnih potreb po ogrevanju. Klasičen sistem ogrevanja zato ni potreben.
Prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik iz Fakultete za arhitekturo v Ljubljani o definiciji pasivne hiše:
“Pasivna hiša ima rabo energije za ogrevanje največ 15 kWh/m2 na leto, to pomeni preračunano v gorivo 1,5 l kurilnega olja ali 1,5 m3 zemeljskega plina, da vidimo neko primerjavo z računi, ki jih plačujemo za ogrevanje.”
Začetna investicija zgolj 5% višja
Pogosto slišimo, da pasivna hiša zahteva večji začetni kapital, dolgoročno pa stroške ogrevanja precej zniža. Dr. Miha Praznik, vodja dejavnosti energetskega svetovanja za občane ENSVET z Gradbenega inštituta ZRMK razlaga, da prve pasivne hiše pri nas še niso bile tako optimizirane in racionalizirane kot so današnje. Zato je bila začetna investicija pri novogradnji 20 do 30% višja kot pri ostalih hišah. Danes je razlika v ceni manjša. Začetek gradnje bo pri pasivni hiši zgolj 5 do 10% dražji.
Pasivne hiše so danes družinske, večstanovanjske hiše, poslovne zgradbe, proizvodnje in vrtci. Velikost prostora ni omejitev. Tudi nadmorska višina ne predstavlja večjega problema – pasivna hiša je celo primernejša za gradnjo višje v planinah, saj je tam sončne energije več.
Shranjevanje energije
Ko toploto imamo, jo lahko v pasivni hiši shranjujemo z možnostjo kasnejšega izrabljanja. Pri tem igra ključno vlogo debelina sten. Nihanja med dnevom in nočjo se pri zidanih stavbah lažje izravnavajo. Tudi stavbe, ki so grajene iz lesa, imajo visoko stabilnost, ki akumulira izdatno količino toplote.
“Načeloma tudi pri lažji gradnji, gradnji iz lesa, imamo masivne elemente, ki enakovredno akumulirajo toploto sonca kot bi pri zidani stavbi. Tako, da večjih razlik ni.” (dr. Miha Praznik)
Toplotni ovoj stavbe mora biti sklenjen, toplotnih mostov zato pri pasivnih hišah ni. Vsaj pri novogradnjah. V pasivnem duhu lahko obnovimo tudi starejše gradnje.
Prezračevanje kot novoodkrita kakovost življenja
Število novogradenj se je v zadnjih letih na splošno zmanjševalo, število pasivnih hiš pa skozi leta drži enako številko. Slovenke in Slovenci smo odkrili kako pomembno je bivanjsko udobje.
“Za mene je ravno ta stalno topel in svež zrak največja kvaliteta pasivne hiše. Jaz jo občutim kot občutek na topel poletni, recimo junijski dan, ko še zunaj ni prevroče, imamo odprto okno, nam je toplo in zadihamo s polnimi pljuči.” (prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik)
Na očitke o suhem zraku kot posledici kontroliranega prezračevalnega sistema gosta odgovarjata, da prezračevanje velja. Na voljo pa je tudi nova tehnologija vračanja vlage v hišo. Več informacij o pasivnih hišah lahko dobite na razgovorih pri energetskih svetovalcih ali pa na Dnevih pasivnih hiš, ki bodo letos potekali med 7. in 9. novembrom.
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.
Jesen z začetkom novega šolskega leta vsako leto prinaša nove začetke, marsikdo se tako odloči za katero od vodenih vadb, ki se v septembru in oktobru začenjajo po Sloveniji, spet drugi se začnejo z rekreacijo ukvarjati sami. Možnosti je res veliko, nekateri prisegajo na fitnes, drugi na tek, hojo ali kolesarjenje, številni se udeležijo vadbe aerobike, joge, pilatesa … Kako izbrati pravo vrsto rekreacije glede na želje, telesno pripravljenost, starost in zdravstveno stanje? Kako začeti in zakaj je tako pomembno pravilno stopnjevanje in pravilno izvajanje? Ob dnevu športa bo v Svetovalnem servisu iz Novega mesta na ta vprašanja odgovarjal Primož Kobe, atlet, maratonec in športni trener.
Hrana je sestavni del našega življenja, saj jo potrebujemo za delovanje telesa. Težave pa se začnejo, ko ji začnemo namenjati preveč pozornosti. Ko na primer obsesivno preštevamo kalorije, sestavljamo jedilnike, zaradi katerih se ne bomo zredili, iz prehrane izločamo pomembne skupine živil, enkrat stradamo in se drugič prenajedamo. Vse našteto je lahko znak motenj hranjenja, o katerih bomo govorili v torkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo psihiatrinja in psihoterapevtka asis. dr. Karin Sernec, dr. med.
Za Alzheimerjevo boleznijo zboli 5-10% starejših od 65 let. Žal pa vse več zbolevajo tudi mlajši. Zgodnja diagnostika je nujna, saj zdravila najbolj pomagajo na začetku bolezni. Alzheimerjeva bolezen ne prizadene le bolnika, ampak vse njegove bližnje. Soočenje je težko, a nujno. Na vprašanja odgovarja prof. dr. Zvezdan Pirtošek, dr. med., specialist nevrolog.
S staranjem se mnogokrat ne zavedamo, koliko nevarnosti se skriva v naših stanovanjih: preproge, ob katere se lahko spotaknemo, stopnišča brez držala, tudi v kopalnici po navadi nimamo ročajev. Ko razmišljamo o prenovi, seveda najprej pomislimo na stroške. Dejstvo pa je, da že z malimi posegi lahko uredimo stanovanje tako, da bo veliko primernejše za tretje življenjsko obdobje, predvsem pa je pomembno, da se za to odločimo pravočasno. Svetuje predavateljica dr. Marija Tomšič, delovna terapevtka in univ.dipl.org.
S pogodbo se ustanovijo, prenehajo ali se spremenijo pravice in pravna razmerja. Kaj so bistvene sestavine pogodbe? Ali obličnost pogodbe vpliva na njeno veljavnost? So vzorci pogodb s svetovnega spleta zanesljiva rešitev? In še: Katere prednosti ima pogodba o izročitvi? Kakšna je razlika med pogodbo o dosmrtnem preživljanju in pogodbo o preužitku? Gostja četrtkovega svetovalnega servisa na Prvem bo odvetnica Sonja Dolinar. Vprašanja lahko že zdaj zastavite na spletni strani radioprvi.si ali na elektronski naslov radioprvi@rtvslo.si
Z novim šolskim letom se ni začel le pouk v šolah, temveč tudi nova sezona različnih obšolskih in interesnih dejavnosti. Te bodo na šolah, v športnih društvih in drugih organizacijah najbrž potekale po nekoliko drugačnih pravilih, a vprašanja, s katerim se pred vpisi ukvarjajo otroci in njihovi starši, ostajajo enaka: katero dejavnost izbrati, kdaj je primeren čas za učenje tujih jezikov, kdaj je preveč in kdaj podpora staršev preraste v pritisk? O tem bomo govorili v Svetovalnem servisu s psihologom dr. Kristijanom Muskom Lešnikom.
Zlomljena kost – sledi rentgen, bolečine v trebuhu – ultrazvok, močna bolečina v glavi – CT, dolgotrajna bolečina v hrbtenici – magnetna resonanca in tako naprej. Kakšne so priprave na take preglede in kakšni so mogoči zapleti? Gostja: izr. prof. dr. Vladka Salapura, dr. med., specialistka radiologije.
Sadjarje je v določenih območjih Slovenije tudi letos prizadela spomladanska pozeba, zato je pridelek breskev in sliv letos manjši, tudi hrušk je manj, letina jabolk in drugih sadnih vrst pa je zadovoljiva. Več o tem, kakšna je bila letošnja sadjarska sezona, bo v ponedeljkovem Svetovalnem servisu povedal Roman Mavec, vodja poskusnega sadovnjaka Kmetijskega inštituta Slovenije na Brdu pri Lukovici. Odgovarjal bo tudi na vaša vprašanja o oskrbi jablan in drugih sadnih dreves, pišite na radioprvi@rtvslo.si ali pokličite med oddajo.
Klasična predstava o tabornikih kot skupinah, ki se noč in dan potikajo po gozdu, ni povsem točna. Taborništvo ni zgolj narava, je pa tudi to. Namen organizacije, ki je pri nas navzoča že skoraj 7 desetletij, je namreč učenje odgovornosti in samostojnosti prek igre, raziskovanja in dela v skupini. Zakaj je taborništvo šola za življenje, bosta v Svetovalnem servisu razložila aktivna tabornika, predstavnika Zveze tabornikov Slovenije Urban Lečnik Spaić in Neža Marija Slosar.
Razkroj lesa povzročajo številni dejavniki žive in nežive narave. Mehanski, fizični in kemijski vplivi na eni strani ter insekti, glive in plesni lahko poškodujejo ali povsem uničijo vašo ograjo, ostrešje, parket in pohištvo. V četrtkovem svetovalnem servisu po osmi na Prvem bomo govorili o učinkoviti zaščiti lesa. Profesor doktor Franc Pohleven z oddelka za lesarstvo Biotehniške fakultete v Ljubljani nam bo pojasnil tudi, zakaj so kozolci dober primer konstrukcijske zaščite lesa.
Hemogram oziroma krvna slika je odvisna od različnih dejavnikov: od časa in načina odvzema, uživanja zdravil, tudi stresa – športniki recimo imajo dan po aktivnostih vedno povišano število levkocitov. Kaj pomenijo različne oznake in vrednosti na krvni sliki ter kdaj moramo biti ob spremembah pozornejši? Gostja: prim. prof. dr. Marjana Glaser Kraševac, dr. med., iz UKC Maribor.
8. septembra fizioterapevti zaznamujejo svoj dan. Ob letošnjem svetovnem dnevu želijo opozoriti na izzive, s katerimi se soočajo v času novega koronavirusa, saj je fizioterapija zdaj še posebej pomembna - prispeva h krepitvi zdravja, za preventivo pred boleznijo in je pomemben del okrevanja tistih, ki so preboleli covid-19. V torkovem svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja odgovarjal mag. Janez Špoljar, predsednik Združenja fizioterapevtov Slovenije. Pokličite ali nam pišite.
Oblivi, nočno potenje, nespečnost in razdražljivost so ženskam po petdesetem letu starosti znane težave. Vendar ne vsem. Zakaj imajo nekatere težave v menopavzi, druge pa jih sploh ne zaznajo? Kako si lahko pomagajo same? Kdaj je priporočeno hormonsko nadomestno zdravljenje? Kateri pregledi so predpisani in priporočljivi? Naša gostja je prof. Bojana Pinter, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva.
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.
Užitne samonikle rastline rastejo vse leto, niso pa vedno primerne za uživanje. Nabiranje in priprava divje hrane je lahko kuharsko-gurmanski izziv, hkrati pa aktivno in zdravo preživljanje prostega časa v naravi, ob katerem se še marsikaj naučimo. Divja zelenjava s travnikov in gozdov, začimbne in čajne rastline ter rastline z užitnimi plodovi. Gost četrtkovega svetovalnega servisa bo Dario Cortese, samostojni publicist, poznavalec užitnih divjih rastlin ter avtor številnih knjig na temo divje hrane.
Glede na prevladujoče note ločimo cvetne, začimbne, lesne, sadne in sveže vonje parfumov. Kako sami izdelamo parfum ali kakšno drugo dišavo, prijazno do okolja, zdravja in počutja? Zakaj nas bo pri sintetični dišavi iz trgovine verjetno hitreje bolela glava in na drugi strani, ali so naravni parfumi lahko obstojni? Gostja bo aromaterapevtka Ana Ličina iz Aroma Atelier.
Na prvi dan novega šolskega leta nam vprašanja, kateri je bil vaš najljubši šolski predmet, ne boste zamerili. In če odgovor ni ravno slovenščina, se gotovo kdaj znajdete v zagati, kako jo pravilno uporabiti. Gostja torkovega Svetovalnega servisa bo red. prof. dr. Andreja Žele z ljubljanske Filozofske fakultete in sodelavka Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Jezikovna vprašanja zanjo že sprejemamo na naši spletni strani in elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si.
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.
V vrtni mlaki ni rib, zato se tam lahko razmnožujejo dvoživke, žuželke in druge živali, ki so doma v stoječi vodi. Zakaj je strah pred komarji ob vrtni mlaki odveč, kako vanjo privabiti želene živalske obiskovalce in zakaj je vrtna mlaka lahko dober učni pripomoček, pa tudi prostor sprostitve in umirjanja, bo povedal Ivan Esenko, poznavalec vrtne ekologije in naravovarstveni publicist.
Neveljaven email naslov