Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
V Sloveniji so bile prve pasivne hiše zgrajene okrog leta 2005. Danes so pasivne hiše grajene tako, da za ogrevanje porabijo tudi do 10-krat manj energije v primerjavi s hišami, ki so bile zgrajene v zadnjih desetletjih. Dobitki sončne energije skozi steklene površine ter notranji toplotni dobitki, ki nastanejo zaradi bivanja, pokrivajo večji del toplotnih potreb po ogrevanju. Klasičen sistem ogrevanja zato ni potreben. Gosta Svetovalnega servisa bosta prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik iz Fakultete za arhitekturo in dr. Miha Praznik, vodja dejavnosti energetskega svetovanja za občane ENSVET z Gradbenega inštituta ZRMK.
Prve pasivne hiše v Sloveniji so bile zgrajene leta 2005. To so bile hiše navdušencev, ki so znanje o tovrstnih hišah iskali izven meja Slovenije, predvsem v Nemčiji in Avstriji.
Klasično ogrevanje ni potrebno
Danes so pasivne hiše grajene tako, da za ogrevanje porabijo tudi do 10-krat manj energije v primerjavi s hišami, ki so bile zgrajene v zadnjih desetletjih. Dobitki sončne energije skozi steklene površine ter notranji toplotni dobitki, ki nastanejo zaradi bivanja, pokrivajo večji del toplotnih potreb po ogrevanju. Klasičen sistem ogrevanja zato ni potreben.
Prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik iz Fakultete za arhitekturo v Ljubljani o definiciji pasivne hiše:
“Pasivna hiša ima rabo energije za ogrevanje največ 15 kWh/m2 na leto, to pomeni preračunano v gorivo 1,5 l kurilnega olja ali 1,5 m3 zemeljskega plina, da vidimo neko primerjavo z računi, ki jih plačujemo za ogrevanje.”
Začetna investicija zgolj 5% višja
Pogosto slišimo, da pasivna hiša zahteva večji začetni kapital, dolgoročno pa stroške ogrevanja precej zniža. Dr. Miha Praznik, vodja dejavnosti energetskega svetovanja za občane ENSVET z Gradbenega inštituta ZRMK razlaga, da prve pasivne hiše pri nas še niso bile tako optimizirane in racionalizirane kot so današnje. Zato je bila začetna investicija pri novogradnji 20 do 30% višja kot pri ostalih hišah. Danes je razlika v ceni manjša. Začetek gradnje bo pri pasivni hiši zgolj 5 do 10% dražji.
Pasivne hiše so danes družinske, večstanovanjske hiše, poslovne zgradbe, proizvodnje in vrtci. Velikost prostora ni omejitev. Tudi nadmorska višina ne predstavlja večjega problema – pasivna hiša je celo primernejša za gradnjo višje v planinah, saj je tam sončne energije več.
Shranjevanje energije
Ko toploto imamo, jo lahko v pasivni hiši shranjujemo z možnostjo kasnejšega izrabljanja. Pri tem igra ključno vlogo debelina sten. Nihanja med dnevom in nočjo se pri zidanih stavbah lažje izravnavajo. Tudi stavbe, ki so grajene iz lesa, imajo visoko stabilnost, ki akumulira izdatno količino toplote.
“Načeloma tudi pri lažji gradnji, gradnji iz lesa, imamo masivne elemente, ki enakovredno akumulirajo toploto sonca kot bi pri zidani stavbi. Tako, da večjih razlik ni.” (dr. Miha Praznik)
Toplotni ovoj stavbe mora biti sklenjen, toplotnih mostov zato pri pasivnih hišah ni. Vsaj pri novogradnjah. V pasivnem duhu lahko obnovimo tudi starejše gradnje.
Prezračevanje kot novoodkrita kakovost življenja
Število novogradenj se je v zadnjih letih na splošno zmanjševalo, število pasivnih hiš pa skozi leta drži enako številko. Slovenke in Slovenci smo odkrili kako pomembno je bivanjsko udobje.
“Za mene je ravno ta stalno topel in svež zrak največja kvaliteta pasivne hiše. Jaz jo občutim kot občutek na topel poletni, recimo junijski dan, ko še zunaj ni prevroče, imamo odprto okno, nam je toplo in zadihamo s polnimi pljuči.” (prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik)
Na očitke o suhem zraku kot posledici kontroliranega prezračevalnega sistema gosta odgovarjata, da prezračevanje velja. Na voljo pa je tudi nova tehnologija vračanja vlage v hišo. Več informacij o pasivnih hišah lahko dobite na razgovorih pri energetskih svetovalcih ali pa na Dnevih pasivnih hiš, ki bodo letos potekali med 7. in 9. novembrom.
4273 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
V Sloveniji so bile prve pasivne hiše zgrajene okrog leta 2005. Danes so pasivne hiše grajene tako, da za ogrevanje porabijo tudi do 10-krat manj energije v primerjavi s hišami, ki so bile zgrajene v zadnjih desetletjih. Dobitki sončne energije skozi steklene površine ter notranji toplotni dobitki, ki nastanejo zaradi bivanja, pokrivajo večji del toplotnih potreb po ogrevanju. Klasičen sistem ogrevanja zato ni potreben. Gosta Svetovalnega servisa bosta prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik iz Fakultete za arhitekturo in dr. Miha Praznik, vodja dejavnosti energetskega svetovanja za občane ENSVET z Gradbenega inštituta ZRMK.
Prve pasivne hiše v Sloveniji so bile zgrajene leta 2005. To so bile hiše navdušencev, ki so znanje o tovrstnih hišah iskali izven meja Slovenije, predvsem v Nemčiji in Avstriji.
Klasično ogrevanje ni potrebno
Danes so pasivne hiše grajene tako, da za ogrevanje porabijo tudi do 10-krat manj energije v primerjavi s hišami, ki so bile zgrajene v zadnjih desetletjih. Dobitki sončne energije skozi steklene površine ter notranji toplotni dobitki, ki nastanejo zaradi bivanja, pokrivajo večji del toplotnih potreb po ogrevanju. Klasičen sistem ogrevanja zato ni potreben.
Prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik iz Fakultete za arhitekturo v Ljubljani o definiciji pasivne hiše:
“Pasivna hiša ima rabo energije za ogrevanje največ 15 kWh/m2 na leto, to pomeni preračunano v gorivo 1,5 l kurilnega olja ali 1,5 m3 zemeljskega plina, da vidimo neko primerjavo z računi, ki jih plačujemo za ogrevanje.”
Začetna investicija zgolj 5% višja
Pogosto slišimo, da pasivna hiša zahteva večji začetni kapital, dolgoročno pa stroške ogrevanja precej zniža. Dr. Miha Praznik, vodja dejavnosti energetskega svetovanja za občane ENSVET z Gradbenega inštituta ZRMK razlaga, da prve pasivne hiše pri nas še niso bile tako optimizirane in racionalizirane kot so današnje. Zato je bila začetna investicija pri novogradnji 20 do 30% višja kot pri ostalih hišah. Danes je razlika v ceni manjša. Začetek gradnje bo pri pasivni hiši zgolj 5 do 10% dražji.
Pasivne hiše so danes družinske, večstanovanjske hiše, poslovne zgradbe, proizvodnje in vrtci. Velikost prostora ni omejitev. Tudi nadmorska višina ne predstavlja večjega problema – pasivna hiša je celo primernejša za gradnjo višje v planinah, saj je tam sončne energije več.
Shranjevanje energije
Ko toploto imamo, jo lahko v pasivni hiši shranjujemo z možnostjo kasnejšega izrabljanja. Pri tem igra ključno vlogo debelina sten. Nihanja med dnevom in nočjo se pri zidanih stavbah lažje izravnavajo. Tudi stavbe, ki so grajene iz lesa, imajo visoko stabilnost, ki akumulira izdatno količino toplote.
“Načeloma tudi pri lažji gradnji, gradnji iz lesa, imamo masivne elemente, ki enakovredno akumulirajo toploto sonca kot bi pri zidani stavbi. Tako, da večjih razlik ni.” (dr. Miha Praznik)
Toplotni ovoj stavbe mora biti sklenjen, toplotnih mostov zato pri pasivnih hišah ni. Vsaj pri novogradnjah. V pasivnem duhu lahko obnovimo tudi starejše gradnje.
Prezračevanje kot novoodkrita kakovost življenja
Število novogradenj se je v zadnjih letih na splošno zmanjševalo, število pasivnih hiš pa skozi leta drži enako številko. Slovenke in Slovenci smo odkrili kako pomembno je bivanjsko udobje.
“Za mene je ravno ta stalno topel in svež zrak največja kvaliteta pasivne hiše. Jaz jo občutim kot občutek na topel poletni, recimo junijski dan, ko še zunaj ni prevroče, imamo odprto okno, nam je toplo in zadihamo s polnimi pljuči.” (prof. dr. Martina Zbašnik-Senegačnik)
Na očitke o suhem zraku kot posledici kontroliranega prezračevalnega sistema gosta odgovarjata, da prezračevanje velja. Na voljo pa je tudi nova tehnologija vračanja vlage v hišo. Več informacij o pasivnih hišah lahko dobite na razgovorih pri energetskih svetovalcih ali pa na Dnevih pasivnih hiš, ki bodo letos potekali med 7. in 9. novembrom.
Prvi primer okužbe z novim koronavirusom se je v Sloveniji pojavil pred skoraj štirimi meseci, več kot 100 tisoč testiranih, nekaj več kot 1600 okuženih, preklic epidemije, število okuženih pa spet vsak dan drugačno. Kje smo v boju s covidom 19? Preživljamo drugi val? Gostja četrtkovega svetovalnega servisa bo vodja svetovalne skupine za covid 19 pri Ministrstvu za zdravje prof. dr. Bojana Beović, dr. med., specialistka infektologinja. Pokličte ali nam pišite.
» Več pojasnjevanja, dialoga, strpne razprave, stroke«, je prvo izmed desetih priporočil varuhinje pravic uporabnikov RTV Slovenija Ilinke Todorovski, ki jih je objavila sredi meseca junija Česa si želi in kaj pohvali občinstvo? Ali širša javnost prepoznava vrednote javnega medijskega servisa? Kako vzpostaviti neposreden in spoštljiv dialog med uporabniki in ustvarjalci vsebin javne RTV? V sredinem svetovalnem servisu bo varuhinja pravic gledalcev in poslušalcev RTV Slovenija odgovarjala na vaša vprašanja.
Kdaj in kako lahko policisti z uporabo pooblastil posegajo v pravice državljank in državljanov
V Sloveniji je v register vpisanih nekaj več kot 13 tisoč plovil, kar pomeni, da Slovenci smo navtični narod. O registraciji, podaljšanju veljavnosti plovnega dovoljenja za plovila v tujini, izpitu za voditelja čolna in varni plovbi bo po 8mi na vprašanja odgovarjal Primož Bajec, vodja Oddelka za nadzor prometa in reševanje pri Upravi RS za pomorstvo.
Klimatske naprave zagotovijo bolj znosne bivalne pogoje v najbolj vročih dneh, v prehodnih obdobjih lahko z njimi prostore tudi ogrejemo, zaradi klime pa se lahko tudi prehladimo. Kaj moramo vedeti, preden se odločimo za nakup klimatske naprave? Kakšno moč klimatske naprave potrebujemo in kdaj zadošča prenosna klimatska naprava? Kakšna je razlika med inverter in klasično klimatsko napravo? Kaj pa poraba energije za delovanje klimatske naprave? V petkovem svetovalnem servisu boste izvedeli tudi, kako klimatsko napravo redno in pravilno vzdržujemo.
Ko se nekdo utaplja, ga moramo iz vode potegniti v treh minutah, sicer je verjetnost preživetja hitro manjša. Po petih minutah recimo pade pod 50 odstotkov. Med kopanjem v morju, rekah, jezerih in drugih naravnih kopališčih ter seveda bazenih namreč ne smemo pozabiti na nekatere osnovne ukrepe. Predvsem pa – ne smemo precenjevati svojih sposobnosti. Gost: Mitja Slavinec, predsednik Slovenske potapljaške zveze, v okviru katere deluje Podvodna reševalna služba.
Trenutne zaloge krvi so sicer nizke, a še vedno z njimi pokrivajo potrebe po krvi. Je pa seveda tudi transfuzijska služba uvedla dodatne zaščitne ukrepe, s katerimi krvodajalcem in zaposlenim omogočajo varno okolje in varen odvzem krvi. Kako torej poteka krvodajalstvo po epidemiji, katere krvi primanjkuje? Na vaša vprašanja odgovarja Irena Razboršek, dr. med., spec., direktorica Oddelka za preskrbo s krvjo na Zavodu RS za transfuzijsko medicino.
Pred šolarji so zadnji dnevi pouka tega zelo posebnega šolskega leta, pred njimi pa so počitnice. Kako naj preživijo proste tedne, ki so pred njimi? Odločitve zaradi nejasne situacije, ki jo pred družine postavlja koronavirus, so težje kot ponavadi. Na kaj naj bodo pozorni starši, ko izbirajo počitniška varstva in letovanja za svoje otroke? Kakšne izkušnje lahko mladi sicer na njih pridobijo? Kako premagati domotožje ali dolgčas? Odgovarjala bo Darja Krebelj iz Društva šolskih svetovalnih delavcev Slovenije.
Začenja se poletna gorniška sezona, letos bo v naših gorah zaradi epidemije koronavirusa obisk verjetno še večji. V izogib težavam ali celo nesrečam v gorah prihaja v studio Prvega Matjaž Šerkezi, strokovnim sodelavec PZS in gorski reševalec, ki bo odgovarjal na vaša vprašanja v zvezi z gorništvom, izvedeli pa boste tudi to, kako in kje boste lahko v gorah porabili vaše turistične bone. Pokličite nas na telefonski številki 01/475 22 22 ali nam vprašanje zastavite na naši spletni strani na naslovu radioprvi.si.
Minimalni znesek regresa za leto 2020 je 940,58 € bruto. Delodajalci ga morajo – z nekaj izjemami – izplačati najpozneje do 1. julija. Gre za pravico, ki je vezana na pravico do letnega dopusta. Minimalni letni dopusta za zaposlenega, ki dela 5 dni v tednu, pa je 20 dni. Obeh tem – koriščenja dopusta in izplačila regresa – se lotimo v četrtkovem Svetovalnem servisu. Z nami bo vodja območne enote Ljubljana z Inšpektorata RS za delo Alenka Fritz Kolbe.
Finančna uprava je v drugem svežnju poslala skoraj 687 tisoč informativnih izračunov dohodnine, od tega 244 tisoč zavezancem ali več kot tretjini z doplačilom. Menite, da je informativni izračun pomanjkljiv, se z njim ne strinjate? V tem primeru lahko finančni upravi posredujete ugovor. Skrajni rok za ugovor je 29. junij. Na vprašanja odgovarja Neli Komar Novak s Finančne uprave Republike Slovenije.
180 centimetrov velik človek mora za nanos sončne kreme uporabiti 40mililitrov izdelka in to potem vsaki dve uri oziroma po prihodu iz vode obnoviti. Vendar to je le en steber zaščite pred soncem. Zdravega sončenja namreč ni, tako kot ni zdrave zagorelosti. V torkovem Svetovalnem servisu o zaščitnih faktorjih in drugih oznakah na kremah, pa tudi o zgodnjem odkrivanju kožnega raka. Gostja: prim. mag. Ana Benedičič, dr. med., spec. dermatovenerologije iz Splošne bolnišnice Celje.
Skoraj ni človeka, ki ga ne bi kdaj zabolelo v hrbtu in križu. Kadar pa se bolečina razširi še v nogo in stopalo, gre kar za dve diagnozi, ki ne obetata nič dobrega: za hernijo diskusa in išias. Kaj takrat pomaga: gibanje ali mirovanje, gretje ali hlajenje? Morda protibolečinske tablete? Kakšna je prva pomoč, ko zaboli, ko zagrabi išias? Ali in kdaj je potrebna operacija? V Svetovalnem servisu v živo svetuje ortoped Andrej Prlja.
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.
Vlada Republike Slovenije je izdala uredbo o načinu uporabe turističnih bonov, ki bodo na voljo od 19. junija do konca leta. Bon, ki bo unovčljiv za nastanitev ali za nastanitev z zajtrkom, bo deljiv in se bo lahko unovčil v večkratnem znesku. Vseeno ostaja veliko neznank in vprašanj, na katere bomo odgovarjali v četrtkovem svetovalnem servisu. Podorobneje v pogovoru s Heleno Cvikl z Direktorata za turizem.
Doslej je človeštvo spoznalo že nekaj deset tisoč sort vseh mogočih vrtnic. Večina jih je že pozabljenih, vse pa temeljijo na kakšnih 120 vrstah pravih – prvobitnih šipkov. Vrtnice, ki so gojene sorte šipkov, so znane vsaj 5000 let. Stare civilizacije so jih poznale kot zdravilne rastline, uporabljali so jih tudi v prehrani in kozmetiki. Danes je njihova vloga predvsem okrasna in da bi dobro uspevale, bo ljubiteljem in gojiteljem v sredinem Svetovalnem servisu z nasveti pomagal Matjaž Mastnak iz Arboretuma Volčji Potok.
Zjutraj je vprašanje: Kako pa kaj vaša prebava?, pravzaprav kar na mestu.Težave in bolečine namreč niso tako redke spremljevalke tega vsakodnevnega opravila. Kdaj moramo nujno po nasvet k zdravniku, kdaj in kako si lahko pomagamo sami? Ali in kdaj je nevarna bolečina? Na vaša vprašanja bo v torkovem svetovalnem servisu odgovarjal prof. dr. Pavle Košorok, dr. med., kirurg. Pokličite ali nam pišite. Voditeljica: Lucija Fatur
Celjenje ran je kompleksen proces. Kirurgi s pravilno tehniko šivanja in nežnim rokovanjem praviloma poskrbijo, da se rana po operaciji lepo celi. Vendar enako pomembna je tudi nega rane in še ne zrele brazgotine s strani bolnika. Kako prepoznamo vnetje ter kakšne kreme in obliže izbrati? Gost: travmatolog Aleš Fischinger, dr. med iz UKC Ljubljana in Zavoda za nego brazgotin.
V petkovem Svetovalnem servisu bomo govorili o darovanju organov. Od leta 2004 ima v Sloveniji vsakdo možnost, da svojo odločitev o darovanju po smrti tudi uradno zabeleži, do zdravljenja s presajanjem pa imajo pravico vsi slovenski državljani. Razjasnili bomo, kdo je primeren kot darovalec organov, kakšni so postopki in aktivnosti na področju pridobivanja darovalcev in tudi, kako darovalec lahko postanete sami. Naš gost bo Andrej Gadžijev, dr. med., pomočnik direktorice za strokovno-medicinske zadeve na zavodu Slovenija transplant.
V poletnem času se bo marsikdo odločil za prenovo strehe. Kako poteka prenova ostrešja in kako izboljšati toplotno izolacijo? Katere strešnike izbrati, da bo streha kljubovala različnim vremenskim razmeram? O vsem tem bomo govorili v četrtkovem svetovalnem servisu, ko bo na vprašanja odgovarjal krovec in klepar Igor Zbičajnik.
Neveljaven email naslov