Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Praznovanju martinovega po ljudskem izročilu pravijo tudi jesenski pust. Pečena gos z jabolki, dušeno rdeče zelje, mlinci, kostanjeva juha in jesenska pogača so nepogrešljivi na Martinovem jedilniku. Ob pokušanju mladega vina pa lahko postrežete tudi ješprenčkovo rižoto ali pa pe¬če¬no pro¬se¬no ka¬šo s su¬hi¬mi hruš¬ka¬mi in mo¬što¬vo oma¬ko. Izbor tradicionalnih in sodobnih Martinovih jedi nam bo v petek po osmi na Prvem predstavila Majda Rebolj, učiteljica kuharstva na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Ljubljani. Pokličite, pišite ali pa nam pošljite SMS vprašanje.
Praznovanju martinovega po ljudskem izročilu pravijo tudi jesenski pust. Pečena gos z jabolki, dušeno rdeče zelje, mlinci, kostanjeva juha in jesenska pogača so nepogrešljivi na Martinovem jedilniku. Ob pokušanju mladega vina pa lahko postrežete tudi ješprenčkovo rižoto ali pa pe¬če¬no pro¬se¬no ka¬šo s su¬hi¬mi hruš¬ka¬mi in mo¬što¬vo oma¬ko. Izbor tradicionalnih in sodobnih Martinovih jedi nam bo v petek po osmi na Prvem predstavila Majda Rebolj, učiteljica kuharstva na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Ljubljani.
Dva recepta za Martinov jedilnik:
KOSTANJEVE REZINE
Za 8 oseb:
4 dag masla
6 jajc
18 dag sladkorja
1 zavitek pecilnega praška
20 dag kostanja
9 dag moke
Maslo in margarino penasto umešamo, dodamo rumenjake, polovico sladkorja in vaniljev sladkor. Mešamo, da naraste, in postopoma umešavamo še preostali sladkor. Umešavanju v dve presledkih dodamo sneg in moko, med katero smo umešali pecilni prašek in pretlačen kostanj. Testo vlijemo v dobro namazan pekač 3cm visoko. V srednje vroči pečici pečemo 30-35 minut. Pečeno in ohlajeno testo po dolgem prerežemo in namažemo s kremo ter z desko obtežimo za dobro uro. Nato torto še obrizgamo po vrhu in ob straneh in ponudimo.
Krema:
20 dag masla
1 jajce
16 dag sladkorja
1 dl mleka
20 dag kostanja
1 zavitek vaniljevega sladkorja
rum
Maslo penasto umešamo. Posebej damo v kotlič rumenjak, sladkor in mleko. Postavimo nad soparo in stepamo, da se zgosti. Nato stepamo še na hladnem, da se ohladi, pomagamo si lahko tako, da stepamo nad zdrobljenim ledom. Kremo dodamo umešanemu maslu in kostanju. Na koncu dodamo vaniljev sladkor in malo ruma. Vse dobro premešamo.
KOSTANJEVI ŠTRUKLJI Z LEŠNIKI:
Vlečeno testo
25 dag mehke moke
1-1,5dl mlačne vode
sol2 dag olja
1 jajce
8 dag masla ali margarine za pokapanje.
V presejano moko v skledi naredimo jamico, dodamo vodo, sol, olje, in jajce. Jajca dodamo navadno le, če testo kuhamo. Vse sestavine zmešamo, s prsti preizkusimo ali so dovolj vlažne in jih nato zamesimo. Gnetemo tako dolgo, da postane testo elastično in se ne prijemlje deske in rok. Kadar je testa več ga razdelimo na dele in vsak del posebej pregnetemo v hlebček. Hlebčke premažemo z oljem, pokrijemo s skledo in pustimo počivati pol ure. Ker je testo pokrito se po vrhu ne osuši in se ne naredi skorjica, ki se pri vlečenju testa rada strga.
Spočito testo na pomokanem prtu razvaljamo v pravokotnik. Testo namažemo z oljem, nato ga z hrbti rok razvlečemo. Robove obrežemo in testo namažemo z nadevom ter ga zavijemo. Zvijemo ga tesno, da med testom ni zračnih lukenj.
Kostanjev nadev z lešniki
15 dag masla
10 dag sladkorja,
2 jajci
vanilin sladkor,
50 dag kuhanega kostanja ali kostanjevega pireja
2-3 dl smetane
30 dag praženih lešnikov.
Maslo umešamo s sladkorjem in rumenjakoma, dodamo vanilin sladkor, kostanjev pire in sneg iz beljakov. Rahlo premešamo. Mlete lešnike posujemo po nadevu in zvijemo. Pregost nadev, ki se ne maže razredčimo s smetano ali mlekom. Štruklje kuhamo 35 minut.
Jed ponudimo kot sladico, h kateri ponudimo razne kremne in čokoladne prelive.
Čokoladna omaka
10 dag jedilne čokolade
2 dl sladke smetane
8 dag masla
rum po okusu
Čokoladna omaka: smetano in čokolado prevremo in kuhamo toliko časa, da se primerno zgosti. Ko je dovolj gosta, jo odstavimo in ji dodamo rum
4269 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Praznovanju martinovega po ljudskem izročilu pravijo tudi jesenski pust. Pečena gos z jabolki, dušeno rdeče zelje, mlinci, kostanjeva juha in jesenska pogača so nepogrešljivi na Martinovem jedilniku. Ob pokušanju mladega vina pa lahko postrežete tudi ješprenčkovo rižoto ali pa pe¬če¬no pro¬se¬no ka¬šo s su¬hi¬mi hruš¬ka¬mi in mo¬što¬vo oma¬ko. Izbor tradicionalnih in sodobnih Martinovih jedi nam bo v petek po osmi na Prvem predstavila Majda Rebolj, učiteljica kuharstva na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Ljubljani. Pokličite, pišite ali pa nam pošljite SMS vprašanje.
Praznovanju martinovega po ljudskem izročilu pravijo tudi jesenski pust. Pečena gos z jabolki, dušeno rdeče zelje, mlinci, kostanjeva juha in jesenska pogača so nepogrešljivi na Martinovem jedilniku. Ob pokušanju mladega vina pa lahko postrežete tudi ješprenčkovo rižoto ali pa pe¬če¬no pro¬se¬no ka¬šo s su¬hi¬mi hruš¬ka¬mi in mo¬što¬vo oma¬ko. Izbor tradicionalnih in sodobnih Martinovih jedi nam bo v petek po osmi na Prvem predstavila Majda Rebolj, učiteljica kuharstva na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Ljubljani.
Dva recepta za Martinov jedilnik:
KOSTANJEVE REZINE
Za 8 oseb:
4 dag masla
6 jajc
18 dag sladkorja
1 zavitek pecilnega praška
20 dag kostanja
9 dag moke
Maslo in margarino penasto umešamo, dodamo rumenjake, polovico sladkorja in vaniljev sladkor. Mešamo, da naraste, in postopoma umešavamo še preostali sladkor. Umešavanju v dve presledkih dodamo sneg in moko, med katero smo umešali pecilni prašek in pretlačen kostanj. Testo vlijemo v dobro namazan pekač 3cm visoko. V srednje vroči pečici pečemo 30-35 minut. Pečeno in ohlajeno testo po dolgem prerežemo in namažemo s kremo ter z desko obtežimo za dobro uro. Nato torto še obrizgamo po vrhu in ob straneh in ponudimo.
Krema:
20 dag masla
1 jajce
16 dag sladkorja
1 dl mleka
20 dag kostanja
1 zavitek vaniljevega sladkorja
rum
Maslo penasto umešamo. Posebej damo v kotlič rumenjak, sladkor in mleko. Postavimo nad soparo in stepamo, da se zgosti. Nato stepamo še na hladnem, da se ohladi, pomagamo si lahko tako, da stepamo nad zdrobljenim ledom. Kremo dodamo umešanemu maslu in kostanju. Na koncu dodamo vaniljev sladkor in malo ruma. Vse dobro premešamo.
KOSTANJEVI ŠTRUKLJI Z LEŠNIKI:
Vlečeno testo
25 dag mehke moke
1-1,5dl mlačne vode
sol2 dag olja
1 jajce
8 dag masla ali margarine za pokapanje.
V presejano moko v skledi naredimo jamico, dodamo vodo, sol, olje, in jajce. Jajca dodamo navadno le, če testo kuhamo. Vse sestavine zmešamo, s prsti preizkusimo ali so dovolj vlažne in jih nato zamesimo. Gnetemo tako dolgo, da postane testo elastično in se ne prijemlje deske in rok. Kadar je testa več ga razdelimo na dele in vsak del posebej pregnetemo v hlebček. Hlebčke premažemo z oljem, pokrijemo s skledo in pustimo počivati pol ure. Ker je testo pokrito se po vrhu ne osuši in se ne naredi skorjica, ki se pri vlečenju testa rada strga.
Spočito testo na pomokanem prtu razvaljamo v pravokotnik. Testo namažemo z oljem, nato ga z hrbti rok razvlečemo. Robove obrežemo in testo namažemo z nadevom ter ga zavijemo. Zvijemo ga tesno, da med testom ni zračnih lukenj.
Kostanjev nadev z lešniki
15 dag masla
10 dag sladkorja,
2 jajci
vanilin sladkor,
50 dag kuhanega kostanja ali kostanjevega pireja
2-3 dl smetane
30 dag praženih lešnikov.
Maslo umešamo s sladkorjem in rumenjakoma, dodamo vanilin sladkor, kostanjev pire in sneg iz beljakov. Rahlo premešamo. Mlete lešnike posujemo po nadevu in zvijemo. Pregost nadev, ki se ne maže razredčimo s smetano ali mlekom. Štruklje kuhamo 35 minut.
Jed ponudimo kot sladico, h kateri ponudimo razne kremne in čokoladne prelive.
Čokoladna omaka
10 dag jedilne čokolade
2 dl sladke smetane
8 dag masla
rum po okusu
Čokoladna omaka: smetano in čokolado prevremo in kuhamo toliko časa, da se primerno zgosti. Ko je dovolj gosta, jo odstavimo in ji dodamo rum
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.
Ključne besede tokratnega Svetovalnega servisa so gripa, prehlad in respiratorni virusi. Podatki za Slovenijo namreč kažejo vse več primerov gripe, respiratornega sincicijskega virusa, tudi adenovirusov, pa "starih" koronavirusov, ki povzročajo prehlad, največ pa je okužb dihal z rinovirusi. Kaj pomaga pri gripi in prehladu? Kdaj zbijati vročino? Kako pomemben je počitek? Ali moramo ločiti med prehladom in blagim covidom? Gostja Svetovalnega servisa bo družinska zdravnica doc. dr. Nena Kopčavar Guček iz Zdravstvenega doma na Viču v Ljubljani. Pišite ali pokličite na 01/475 22 22 v ponedeljek po osmi uri v Jutru na Prvem.
Stopala nas nosijo vse življenje, nanje pa se najverjetneje spomnimo šele ob težavah. Poznamo različne tipe stopal, ki nam lahko povzročajo kar nekaj bolečin in drugih neprijetnosti. Da bodo stopala zdrava, naš korak pa poskočen, bo v petkovem Svetovalnem servisu na vaša vprašanja odgovarjal Tomaž Bajec, dr. med., spec. ortoped z Oddelka za ortopedijo UKC Maribor. Pokličite ali nam pišite.
Kam s stvarmi, ki so se nakopičile, pa si ne zaslužijo oznake odpadek? To bo vprašanje za gostjo četrtkovega Svetovalnega servisa po osmi: Marinko Vovk iz Okoljsko raziskovalnega zavoda. Govorili bomo o ponovni uporabi: Katere potemtakem dragocene vire je mogoče znova uporabiti in kako naj ravna posameznik; kam se lahko obrne oziroma kje se ukvarjajo s tem pomembnim delom krožnega gospodarstva?
V smučanju lahko uživa vsa družina. Eno od poglavitnih vprašanj, ki si ga zastavljajo starši, pa je, pri kateri starosti otroka prvič posaditi na smuči in ali je primerneje, da ga na prve zavoje navajamo sami ali pa da učenje prepustimo izkušenim učiteljem oziroma smučarskim šolam, ki jih je v Sloveniji veliko. Starši morajo tudi pozorno spremljati, kako se otrok odziva na sneg, na novo dogodivščino in na morebitno ločitev od staršev, če se odločimo za strokovno učenje smučanja. Odgovarja in svetuje učitelj smučanja Žiga Sitar.
V obdobju epidemije se je močno povečala uporaba prehranskih dopolnil, predvsem vitamina D, pa tudi vitamina C, selena in cinka. Med prehranska dopolnila pa sodijo tudi drugi vitaminski in mineralni pripravki, probiotiki, rastlinski izvlečki, čebelji pridelki, sredstva za hujšanje in še marsikaj. Večina ljudi te snovi zaznava kot neškodljive in varne. Ali so res in kaj je o njih dobro vedeti, bo v torkovem Svetovalnem servisu pojasnila mag. Martina Puc, avtorica baze prehranskih dopolnil P3 Professional in predsednica Združenja za prehranska dopolnila pri GZS.
Letos pri Društvu za opazovanje in preučevanje ptic že 24-tič zapored organizirajo štetje vodnih ptic v Sloveniji, ki hkrati poteka v večjem delu Evrope in tudi drugod po svetu. V štetje je vključenih več kot 90 vrst ptic iz različnih skupin. Z mednarodnim usklajenim štetjem dobijo podatke o populacijskih trendih vodnih ptic v zimskem obdobju. Ne le o štetju, ampak tudi o življenju ptic pozimi bomo govorili v ponedeljkovem Svetovalnem servisu s Tjašo Zagoršek, varstveno ornitologinjo iz Društva za opazovanje in preučevanje ptic Slovenije.
Malo za šalo, malo zares lahko rečemo, da so tudi sosedski spori sezonsko obarvani. Kaj lahko storimo, če sosed moti našo posest z odmetavanjem snega na našo stran? Ali je dovolj, da kot lastnik objekta z napisom opozorimo na nevarnost ledenih sveč in spolzko stopnišče? Odgovore prinaša petkov svetovalni servis z odvetnico Sonjo Dolinar.
Večina kadilcev začne kaditi pred 18. letom, zato ozaveščanje mladih ostaja pomemben element boja proti kajenju. V četrtkovem Svetovalnem servisu bomo s Katjo Čič, strokovno sodelavko Združenja za kronične nenalezljive bolezni, govorili o marketinških prijemih tobačne industrije. Kljub temu da je oglaševanje tobačnih izdelkov prepovedano, se namreč v medijih in na družbenih omrežjih pojavljajo prakse, ki kajenje promovirajo.
Podatek iz prve roke, govorili smo namreč z vodjem največjega covidnega oddelka v državi, je ta, da je med bolniki v intenzivnih enotah kar devetdeset odstotkov necepljenih. Podatek velja za koronavirusno različico delta. Kaj pa nam prinaša omikron? Kako nas cepiva varujejo pred omikronom? Zakaj je pomemben tretji odmerek? Kdaj bo tudi v Sloveniji na voljo cepivo Novavax – že peto cepivo, ki ga je proti covidu odobrila EMA? Na naša in vaša vprašanja o cepivih in cepljenju bo v sredinem Svetovalnem servisu odgovarjal infektolog dr. Janez Tomažič. Dr. Bojana Beović, ki je bila napovedana, se je opravičila.
V zimskih dneh se močno poveča obisk savn, saj je savnanje priljubljen konjiček marsikaterega Slovenca – še posebej po prazničnih dneh, ko nam potenje pomaga iz telesa spraviti strupe, ki smo jih nabrali med obilnimi prazničnimi pojedinami. In čeprav pravilno izvajanje postopka savnanja krepi tudi naš imunski sistem, za vse savna le ni primerna. Tudi o kontraindikacijah, predvsem pa o koristih in pravilih savnanja ter o izbiri prave vrste savne bomo v torkovem Svetovalnem servisu govorili z Ivico Flis Smaka, dr. med., specialistko fizikalne medicine in rehabilitacije.
Ročne, stenske, žepne, mehanske, avtomatske, vodotesne ... Kako ravnati z urami, da bodo vse leto kazale točen čas, koliko upanja je za tisto staro mehansko uro, ki je že dlje časa nismo navili, in na kaj moramo biti pozorni, ko kupujemo novo uro? Gost: urarski mojster David Lečnik.
V tematsko zelo raznovrstnem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite številnim gostom. Približno 250 se jih v enem letu zvrsti v studiu Prvega. Ob koncu leta pa vas že tradicionalno sprašujemo: katere teme bi (še) želeli slišati v oddaji? Pokličite, pišite in povejte. Po osmih.
Zadnji decembrski dnevi so za hišne ljubljenčke zaradi ognjemetov, petard in drugih pirotehničnih sredstev po navadi precej stresni. Pirotehnika živali plaši, v najslabšem primeru jih lahko celo poškoduje. Odlično je, če se lahko z živalmi v prazničnih dneh izogibate mest, kjer pričakujete pogostejšo uporabo tovrstnih sredstev. Kaj lahko storite, če te možnosti nimate, pa povemo v četrtkovem Svetovalnem servisu. Naš gost bo dr. vet. med. Marjan Kastelic, spec. med. ptic, malih sesalcev in plazilcev.
Ob koncu leta radi ocenimo svoje življenje in si postavimo cilje za prihodnje leto. Kakšen smisel imajo novoletne zaobljube, da bomo več časa namenili rekreaciji, bolje organizirali svoj čas ali shujšali? Od česa je odvisno, ali bomo zastavljeni cilj tudi dosegli? Ali obstajajo kakšne zvijače? Gostja bo psihologinja Eva Kovač.
Oblika kozarca lahko vpliva na naše dojemanje vina. Že dolgo namreč ni več skrivnost, da se v različnih kozarcih vinske arome razvijejo različno. Pomembno je, kako vino priteče do naših brbončic, pa tudi sama razporeditev brbončic vpliva na to, kako okusimo vino. O izbiri primernih kozarcev, pa o vinu in seveda peninah v torkovem Svetovalnem servisu s sommelierem in vinskim publicistom Jožetom Rozmanom. Pišite nam ali nas pokličite po osmih!
Zadnje dni v letu tudi letos preživljamo v znamenju takšnih in drugačnih omejitev. Da bi si pričarali nekaj prazničnega razpoloženja, se marsikdo zateče tudi k uporabi pirotehnike. Uporaba tistih izdelkov, katerih glavni učinek je pok (to so pokajoče žabice, pok vrvica, pokajoče kroglice), je dovoljena od 26. decembra do vključno 1. januarja. V Svetovalnem servisu po osmi bo zato z nami Daniel Jug iz Generalne policijske uprave, ki bo opozoril na nevarnosti neprevidne uporabe in tudi domače predelave pirotehnike.
Različni kuharski mojstri in mojstrice so stalni gostje Svetovalnega servisa. V tokratnem, zadnjem pred božičnim večerom, boste za spremembo naši gostje vi, poslušalke in poslušalci. Šli bomo v vaše kuhinje in vas vprašali, kakšne kulinarične specialitete ali morda že znane in preizkušene tradicionalne jedi boste ustvarjali. Je na vaših prazničnih jedilnikih tradicionalen puran, morda divjačina ali ste se odločili za obisk ribarnice? In ali imate kakšen zanimiv recept za preprosto in hitro sladico?
Zaščitena slovenska potica je pripravljena s petimi tradicionalnimi nadevi, katerimi boste izvedeli v četrtkovem svetovalnem servisu. Katere so najpogostejše napake pri peki potic in kako se jim izogniti? Kako gnetemo testo za potico in kaj je pomembno pri izbiri potičnika? Naša gostja bo slaščičarska mojstrica in avtorica več učbenikov za slaščičarje Darinka Gostenčnik.
Revmatoidni artritis je kronična revmatična bolezen sklepov. Zbolijo lahko otroci in starejši, najpogosteje pa se začne v mlajših in srednjih letih. Strokovnjaki ocenjujejo, da živi v Sloveniji kar 20.000 bolnikov z revmatoidnim artritisom. Zdravniki so izpopolnili diagnostične postopke, uveljavila so se nova biološka zdravila, spremenilo se je spremljanje bolnikov. »Bolniki že živijo dlje in bolj kvalitetno,« pravi revmatolog prof. dr. Matija Tomšič, gost sredinega Svetovalnega servisa.
Neveljaven email naslov