Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Praznovanju martinovega po ljudskem izročilu pravijo tudi jesenski pust. Pečena gos z jabolki, dušeno rdeče zelje, mlinci, kostanjeva juha in jesenska pogača so nepogrešljivi na Martinovem jedilniku. Ob pokušanju mladega vina pa lahko postrežete tudi ješprenčkovo rižoto ali pa pe¬če¬no pro¬se¬no ka¬šo s su¬hi¬mi hruš¬ka¬mi in mo¬što¬vo oma¬ko. Izbor tradicionalnih in sodobnih Martinovih jedi nam bo v petek po osmi na Prvem predstavila Majda Rebolj, učiteljica kuharstva na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Ljubljani. Pokličite, pišite ali pa nam pošljite SMS vprašanje.
Praznovanju martinovega po ljudskem izročilu pravijo tudi jesenski pust. Pečena gos z jabolki, dušeno rdeče zelje, mlinci, kostanjeva juha in jesenska pogača so nepogrešljivi na Martinovem jedilniku. Ob pokušanju mladega vina pa lahko postrežete tudi ješprenčkovo rižoto ali pa pe¬če¬no pro¬se¬no ka¬šo s su¬hi¬mi hruš¬ka¬mi in mo¬što¬vo oma¬ko. Izbor tradicionalnih in sodobnih Martinovih jedi nam bo v petek po osmi na Prvem predstavila Majda Rebolj, učiteljica kuharstva na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Ljubljani.
Dva recepta za Martinov jedilnik:
KOSTANJEVE REZINE
Za 8 oseb:
4 dag masla
6 jajc
18 dag sladkorja
1 zavitek pecilnega praška
20 dag kostanja
9 dag moke
Maslo in margarino penasto umešamo, dodamo rumenjake, polovico sladkorja in vaniljev sladkor. Mešamo, da naraste, in postopoma umešavamo še preostali sladkor. Umešavanju v dve presledkih dodamo sneg in moko, med katero smo umešali pecilni prašek in pretlačen kostanj. Testo vlijemo v dobro namazan pekač 3cm visoko. V srednje vroči pečici pečemo 30-35 minut. Pečeno in ohlajeno testo po dolgem prerežemo in namažemo s kremo ter z desko obtežimo za dobro uro. Nato torto še obrizgamo po vrhu in ob straneh in ponudimo.
Krema:
20 dag masla
1 jajce
16 dag sladkorja
1 dl mleka
20 dag kostanja
1 zavitek vaniljevega sladkorja
rum
Maslo penasto umešamo. Posebej damo v kotlič rumenjak, sladkor in mleko. Postavimo nad soparo in stepamo, da se zgosti. Nato stepamo še na hladnem, da se ohladi, pomagamo si lahko tako, da stepamo nad zdrobljenim ledom. Kremo dodamo umešanemu maslu in kostanju. Na koncu dodamo vaniljev sladkor in malo ruma. Vse dobro premešamo.
KOSTANJEVI ŠTRUKLJI Z LEŠNIKI:
Vlečeno testo
25 dag mehke moke
1-1,5dl mlačne vode
sol2 dag olja
1 jajce
8 dag masla ali margarine za pokapanje.
V presejano moko v skledi naredimo jamico, dodamo vodo, sol, olje, in jajce. Jajca dodamo navadno le, če testo kuhamo. Vse sestavine zmešamo, s prsti preizkusimo ali so dovolj vlažne in jih nato zamesimo. Gnetemo tako dolgo, da postane testo elastično in se ne prijemlje deske in rok. Kadar je testa več ga razdelimo na dele in vsak del posebej pregnetemo v hlebček. Hlebčke premažemo z oljem, pokrijemo s skledo in pustimo počivati pol ure. Ker je testo pokrito se po vrhu ne osuši in se ne naredi skorjica, ki se pri vlečenju testa rada strga.
Spočito testo na pomokanem prtu razvaljamo v pravokotnik. Testo namažemo z oljem, nato ga z hrbti rok razvlečemo. Robove obrežemo in testo namažemo z nadevom ter ga zavijemo. Zvijemo ga tesno, da med testom ni zračnih lukenj.
Kostanjev nadev z lešniki
15 dag masla
10 dag sladkorja,
2 jajci
vanilin sladkor,
50 dag kuhanega kostanja ali kostanjevega pireja
2-3 dl smetane
30 dag praženih lešnikov.
Maslo umešamo s sladkorjem in rumenjakoma, dodamo vanilin sladkor, kostanjev pire in sneg iz beljakov. Rahlo premešamo. Mlete lešnike posujemo po nadevu in zvijemo. Pregost nadev, ki se ne maže razredčimo s smetano ali mlekom. Štruklje kuhamo 35 minut.
Jed ponudimo kot sladico, h kateri ponudimo razne kremne in čokoladne prelive.
Čokoladna omaka
10 dag jedilne čokolade
2 dl sladke smetane
8 dag masla
rum po okusu
Čokoladna omaka: smetano in čokolado prevremo in kuhamo toliko časa, da se primerno zgosti. Ko je dovolj gosta, jo odstavimo in ji dodamo rum
4269 epizod
Svetovalni servis je osrednja kontaktna oddaja jutranjega programa na Prvem. Namenjena je poslušalkam in poslušalcem, ki lahko iz prve roke dobijo odgovor na vprašanje glede različnih tematik. V oddaji od torka do petka med 9.05 in 9.30 gostimo strokovnjake s področja zdravstva, prava, hortikulture, gradbeništva, energetike, financ, potrošniških pravic, sociologije, psihologije, športa, kulinarike … Sodelujte na 01 475 22 22, prvi@rtvslo.si ali prek spletne strani Prvega programa.
Praznovanju martinovega po ljudskem izročilu pravijo tudi jesenski pust. Pečena gos z jabolki, dušeno rdeče zelje, mlinci, kostanjeva juha in jesenska pogača so nepogrešljivi na Martinovem jedilniku. Ob pokušanju mladega vina pa lahko postrežete tudi ješprenčkovo rižoto ali pa pe¬če¬no pro¬se¬no ka¬šo s su¬hi¬mi hruš¬ka¬mi in mo¬što¬vo oma¬ko. Izbor tradicionalnih in sodobnih Martinovih jedi nam bo v petek po osmi na Prvem predstavila Majda Rebolj, učiteljica kuharstva na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Ljubljani. Pokličite, pišite ali pa nam pošljite SMS vprašanje.
Praznovanju martinovega po ljudskem izročilu pravijo tudi jesenski pust. Pečena gos z jabolki, dušeno rdeče zelje, mlinci, kostanjeva juha in jesenska pogača so nepogrešljivi na Martinovem jedilniku. Ob pokušanju mladega vina pa lahko postrežete tudi ješprenčkovo rižoto ali pa pe¬če¬no pro¬se¬no ka¬šo s su¬hi¬mi hruš¬ka¬mi in mo¬što¬vo oma¬ko. Izbor tradicionalnih in sodobnih Martinovih jedi nam bo v petek po osmi na Prvem predstavila Majda Rebolj, učiteljica kuharstva na Srednji šoli za gostinstvo in turizem v Ljubljani.
Dva recepta za Martinov jedilnik:
KOSTANJEVE REZINE
Za 8 oseb:
4 dag masla
6 jajc
18 dag sladkorja
1 zavitek pecilnega praška
20 dag kostanja
9 dag moke
Maslo in margarino penasto umešamo, dodamo rumenjake, polovico sladkorja in vaniljev sladkor. Mešamo, da naraste, in postopoma umešavamo še preostali sladkor. Umešavanju v dve presledkih dodamo sneg in moko, med katero smo umešali pecilni prašek in pretlačen kostanj. Testo vlijemo v dobro namazan pekač 3cm visoko. V srednje vroči pečici pečemo 30-35 minut. Pečeno in ohlajeno testo po dolgem prerežemo in namažemo s kremo ter z desko obtežimo za dobro uro. Nato torto še obrizgamo po vrhu in ob straneh in ponudimo.
Krema:
20 dag masla
1 jajce
16 dag sladkorja
1 dl mleka
20 dag kostanja
1 zavitek vaniljevega sladkorja
rum
Maslo penasto umešamo. Posebej damo v kotlič rumenjak, sladkor in mleko. Postavimo nad soparo in stepamo, da se zgosti. Nato stepamo še na hladnem, da se ohladi, pomagamo si lahko tako, da stepamo nad zdrobljenim ledom. Kremo dodamo umešanemu maslu in kostanju. Na koncu dodamo vaniljev sladkor in malo ruma. Vse dobro premešamo.
KOSTANJEVI ŠTRUKLJI Z LEŠNIKI:
Vlečeno testo
25 dag mehke moke
1-1,5dl mlačne vode
sol2 dag olja
1 jajce
8 dag masla ali margarine za pokapanje.
V presejano moko v skledi naredimo jamico, dodamo vodo, sol, olje, in jajce. Jajca dodamo navadno le, če testo kuhamo. Vse sestavine zmešamo, s prsti preizkusimo ali so dovolj vlažne in jih nato zamesimo. Gnetemo tako dolgo, da postane testo elastično in se ne prijemlje deske in rok. Kadar je testa več ga razdelimo na dele in vsak del posebej pregnetemo v hlebček. Hlebčke premažemo z oljem, pokrijemo s skledo in pustimo počivati pol ure. Ker je testo pokrito se po vrhu ne osuši in se ne naredi skorjica, ki se pri vlečenju testa rada strga.
Spočito testo na pomokanem prtu razvaljamo v pravokotnik. Testo namažemo z oljem, nato ga z hrbti rok razvlečemo. Robove obrežemo in testo namažemo z nadevom ter ga zavijemo. Zvijemo ga tesno, da med testom ni zračnih lukenj.
Kostanjev nadev z lešniki
15 dag masla
10 dag sladkorja,
2 jajci
vanilin sladkor,
50 dag kuhanega kostanja ali kostanjevega pireja
2-3 dl smetane
30 dag praženih lešnikov.
Maslo umešamo s sladkorjem in rumenjakoma, dodamo vanilin sladkor, kostanjev pire in sneg iz beljakov. Rahlo premešamo. Mlete lešnike posujemo po nadevu in zvijemo. Pregost nadev, ki se ne maže razredčimo s smetano ali mlekom. Štruklje kuhamo 35 minut.
Jed ponudimo kot sladico, h kateri ponudimo razne kremne in čokoladne prelive.
Čokoladna omaka
10 dag jedilne čokolade
2 dl sladke smetane
8 dag masla
rum po okusu
Čokoladna omaka: smetano in čokolado prevremo in kuhamo toliko časa, da se primerno zgosti. Ko je dovolj gosta, jo odstavimo in ji dodamo rum
Vsaka nova tehnologija vzpostavi nove odnose in vse to vpliva na že obstoječe odnose. Več in več dela imamo z digitalnimi orodji in manj s sodelavci, vsebinami in delovnim procesom. Danes pri šestih milijardah mobilnih telefonov preživimo z njimi povprečno tri ure in 15 minut na dan in prevečkrat na dan preverimo morebitna sporočila ter niti ne opazimo, kako nam to krade čas. Kako vemo, da s posvečanjem digitalnim tehnologijam pretiravamo, kako začnemo zmanjševati čas, ki ga preživimo na družbenih omrežjih, in kako določimo časovna obdobja brez telefona? O tem v ponedeljkovem Svetovalnem servisu z Zinko Kosec z akademije Akeija, Zavoda za aktivni razvoj.
Dvaindvajseti oktober je mednarodni dan ozaveščanja o jecljanju. V Sloveniji je približno 20.000 ljudi s to govorno jezikovno motnjo, ki na posameznika vpliva z vseh vidikov. Z določenimi govornimi težavami se lahko sreča marsikateri otrok v predšolskem obdobju, določen odstotek otrok in odraslih pa ima hujše oblike jecljanja. Gostja Svetovalnega servisa bo Vlasta Podbrežnik, prof. defektologije in logopedinja, svojo zgodbo pa bo z nami delil tudi Georgij Done.
Velike ikebane, šopki krizantem, suho cvetje ali zasajene in s posebno skrbjo izbrane rastline? Že veste, kako boste pred dnevom spomina na mrtve uredili grob svojih bližnjih? Ker je skrajni čas za zasaditev grobov pred prihajajočimi prazniki, vam bo pri izbiri rastlin in z nasveti za urejanje grobov v četrtkovem Svetovalnem servisu pomagal krajinski arhitekt Rock Finale. Vprašanja zanj lahko zapišete v obrazec na spletni strani Prvega, pošljete na elektronski naslov radioprvi@rtvslo.si ali nas pokličete med oddajo.
V svetovalnem servisu gostimo Otmarja Babiča, kletarja iz kleti Radgonske Gorice, v kateri z vinom ali penino letno napolnijo okoli tri milijone steklenic. O procesih, ki pripeljejo grozdni sok do preobrazbe v vino ali penino, o razliki v tehnikah pridelave med vini in peninami in tudi o pomembnosti dobre letine v primerjavi z dobrim kletarjenjem se bomo z Otmarjem Babičem pogovarjali sredi Radgonsko-Kapelskih goric.
Osteoporoza je dolgo veljala za bolezen žensk, vendar prizadene tudi vsakega petega moškega po petdesetem letu starosti. Na njeno prisotnost pogosto opozori zlom kosti, ki zaradi osteoporoze postanejo krhke in lomljive. Strokovnjaki ocenjujejo, da se v Evropi zloma zaradi krhkosti kosti zgodi vsakih 30 sekund. Pred svetovnim dnem osteoporoze bo na vaša vprašanja odgovarjala Duša Hlade Zore, dr. med., predsednica Zveze društev bolnikov z osteoporozo Slovenije.
Posvojitev je najpomembnejša in najboljša zaščita otroka, ki ne more živeti s svojimi starši. Se lahko za posvojitev odloči tudi samski posvojitelj, kako se pripraviti na posvojitev in koliko prostora v družini nameniti komuniciranju o bioloških starših in z njimi, so vprašanja, s katerimi se srečujejo vsi bodoči posvojitelji. Odgovore nanje lahko poiščejo v Prostovoljnem združenju posvojiteljev, posvojencev, rejnikov in rejencev Deteljica ali pa v ponedeljkovem Svetovalnem servisu z dr. Viktorijo Bevc, dipl. soc. delavko in vodjo Programa priprave na nadomestno starševstvo pri Deteljici.
Začetek kurilne sezone spremljajo slabe novice o skokoviti rasti cen energentov. Očiščene kurilne in dimovodne naprave zagotavljajo kar najboljše in varno delovanje ogrevalnega sistema, ki posledično prinaša tudi finančne prihranke. Kako preverimo delovanje obtočnih črpalk? Kakšen je optimalen tlak vode v ogrevalnem sistemu? Ali veste, da obloge v dimniku povečujejo toplotne izgube? Kako pogosto je treba očistiti rezervoarje za kurilno olje in utekočinjen plin? Kaj vključuje pregled kotlov na biomaso? Gost petkovega svetovalnega servisa bo energetski svetovalec Matjaž Malovrh.
Slovenci se radi ograjujemo in številni za zamejitev svoje posesti uporabijo živo mejo. Zanjo lahko uporabimo različne listopadne ali zimzelene rastline, od izbire pa sta odvisni tudi oskrba in obstojnost take meje. Ker je čas za sajenje žive meje ravno pravi, vam bo pri izbiri in z nasveti za oskrbo pomagal Peter Ribič z Biotehniškega centra Naklo. Vprašanja zanj lahko zapišete v obrazec na spletni strani Prvega, pošljete na elektronski naslov radioprvi@rtvslo.si ali nas pokličete med oddajo.
Redno gibanje je eno od temeljev zdravja, pomembno pa je tudi pri obvladovanju številnih revmatičnih bolezni. Zato Društvo revmatikov Slovenije predstavlja vseslovensko akcijo spodbujanja gibanja Skočimo na lepše. O revmatičnih boleznih, o tem, kako jih obvladujemo, zdravimo, zakaj je gibanje pomembno - bomo govorili v sredinem svetovalnem servisu, naša gosta bosta Anita Jaklič, diplomirana fizioterapevtka s Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana in dr. Žiga Rotar, dr. med., predstojnik Kliničnega oddelka za revmatologijo UKC Ljubljana. Pokličite ali nam pišite.
Ker svetloba vpliva na naše zdravje, storilnost in počutje. Ker ima v mesecih, ko je svetlega dela dneva manj, veliko vlogo prav umetna razsvetljava. In ker je pomembno, kakšno osvetlitev imamo recimo v prostorih, kjer bi se radi sprostili. Gost: doc. dr. Matej Kobav z ljubljanske Fakultete za elektrotehniko.
V tokratnem Svetovalnem servisu na vprašanja o cepivih proti covidu-19 odgovarja sintezni biolog Roman Jerala. Prof. Jerala pozorno spremlja raziskave o cepivih Pfeizer, Moderna, AstraZeneca in Janssen. V Sloveniji se je največ oseb cepilo s cepivom Pfeizer – 745.000, z AstraZeneco 165.000, s cepivom družbe Janssen 120.000 in z Moderno 95.000. Polno cepljenih je več kot milijon prebivalk in prebivalcev Slovenije. Foto: RadioSovenija/ Prvi
V letu 2020 smo v Sloveniji pridelali skoraj 2 odstotka več odpadne hrane kot v letu prej, ugotavlja Statistični urad RS. V Svetovalnem servisu zato tokrat svetujemo, kako porabiti ostanke hrane, kako jih pravilno shranjevati v hladilniku in kako hitro je treba porabiti hrano, ki je že bila obdelana. Katera živila najpogosteje zavržemo, čeprav so še uporabna, bo razložila Mojca Koman, univ. dipl. inž. živ. tehnologije.
Nosečnost je vsekakor lahko prijetno obdobje pričakovanja, pa tudi čas negotovosti in nekaterih vprašanj. Kako naj nosečnica poskrbi za svoje fizično in duševno zdravje, kako je s prehrano in kdaj je nosečnost rizična? Gostja: izr. prof. dr. Nataša Tul Mandič, dr. med., specialistka ginekologije in porodništva iz postojnske porodnišnice.
Z dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo uničujemo škodljivce, od mikroorganizmov, insektov do ščurkov in podgan. Z zmanjšanjem njihove populacije zmanjšamo tudi nevarnost pojava nalezljivih bolezni. Prav to poletje so z nekaterih področij poročali o večjem številu miši in mišji mrzlici. Zavedati se moramo, da k povečanju populacije glodavcev veliko prispevamo tudi ljudje sami. V sredinem svetovalnem servisu bo na vaša vprašanja odgovarjal Miran Zupan, vodja oddelka za dezinfekcijo, dezinsekcijo in deratizacijo z Nacionalnega laboratorija za zdravje, okolje in hrano v Kranju. Pokličite ali nam pišite.
Rožnati oktober je mednarodni mesec ozaveščanja o raku na dojkah, ki je najpogostejša oblika raka pri ženskah. V Sloveniji tako že vrsto let oktobra potekajo številne dejavnosti, s katerimi želimo zaznamovati rožnati oktober, ozaveščati širšo javnost o raku na dojkah in opozoriti na pomen zdravega načina življenja in zgodnjega odkrivanja bolezni. Vsako leto s tem namenom pripravimo tudi Svetovalni servis, v torek po osmi bo tako z nami dr. Simona Borštnar z Onkološkega inštituta. Vprašanja zanjo lahko zapišete v obrazec na spletni strani Prvega, jih pošljete na elektronski naslov radioprvi@rtvslo.si ali nas pokličete med oddajo.
Kako naj bi bilo opremljeno stanovanje, da bi posameznik tudi v primeru invalidnosti ali starosti v svojem domu živel čim bolj samostojno in varno? Kakšna prilagojena oprema je potrebna, kako je s pripomočki in kakšne so tehnološke rešitve, ki invalidom omogočajo izvajanje dnevnih aktivnosti in drugih opravil tako, da imajo nadzor nad svojim bivalnim okoljem? Gostja ponedeljkovega Svetovalnega servisa bo strokovna direktorica Univerzitetnega rehabilitacijskega inštituta Soča, docentka doktorica Metka Moharić, dr. med. Pišite na radioprvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.
Slovenija je v Evropi med območji, kjer temperatura raste hitreje od svetovnega povprečja. V zadnjih šestedesetih letih se je povišala za 2 stopinji Celzija, na zahodu države je manj padavin, manj je tudi snega, pogostejši in dolgotrajni so vročinski valovi, neurja pa povzročajo poplave. O točnosti napovedovanja vremena, protokolu izdajanju opozoril ter pridobivanju vremenskih podatkov bo v Svetovanem servisu na vprašanja odgovarjal meteorolog Brane Gregorčič z Agencije za okolje. Pišite na radioprvi@rtvslo.si, na spletno stran Prvega ali pokličite med oddajo.
V življenju nas zanimajo, vznemirjajo, motijo ali veselijo najrazličnejše stvari. Majhne in velike. Pomembne, pa tudi tiste nekoliko manj opazne. Dobro je, če na vsako vprašanje najdemo odgovor strokovnjaka. V tematsko zelo pisanem Svetovalnem servisu lahko svoje vprašanje zastavite po telefonu 01 475 22 22 oziroma elektronskem naslovu radioprvi@rtvslo.si in dobite strokovni odgovor. Na Prvem, vsak delavnik od 8.05 do 8.30.
Požar v kurilnem prostoru, goreča lesena vrtna lopa in odpadni material, drevo na cestišču, reševanje ljudi iz okvarjenega dvigala … To je nekaj primerov dogodkov, na katere so se morali v preteklih dneh odzvati gasilci. Ker se bliža oktober – mesec požarne varnosti, smo v oddajo povabili Anžeta Bitenca, poklicnega in prostovoljnega gasilca ter predsednika komisije za usposabljanje pri Gasilski zvezi Ljubljana. Govor bo o dimniških požarih, kurjenju v naravi, pozabljeni hrani na štedilniku in drugih nevarnostih.
Kako lahko najdemo varnost in pomirjenost, ko se pojavijo različne stiske in izzivi za naše duševno zdravje in dobrobit? Kaj lahko pri tem naredimo sami? Kako se spopadamo z obupom, žalostjo, jezo, stresom, različnimi frustracijami, ki negativno vplivajo na odnos do sebe in odnose z drugimi? O samoumiritvi in skrbi za duševno zdravje se bomo v torkovem Svetovalnem servisu po osmi uri pogovarjali s psihiatrom in psihoterapevtom, prof. dr. Borutom Škodlarjem, predstojnikom Centra za mentalno zdravje na Univerzitetni psihiatrični kliniki v Ljubljani. Vabljeni, da nas pokličete, vprašanje pa lahko zastavite tudi po elektronski pošti in na spletni strani Prvega.
Neveljaven email naslov