Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Na Cipru so našli 9 tisoč let star grob, v katerem je bila poleg človeka namerno pokopana mačka. Dolgo zgodovino udomačevanja mačk imamo, kar pa pomeni, da tudi njihovo vedenje opazujemo že dolgo. Kaj so nas naučile? Preverjamo v Torkovem kvizu!
O mačjem vedenju z doktorico veterinarske medicine Iris Selan
Mačke ugodje pokažejo na več načinov, razlaga doktorica veterinarske medicine Iris Selan. Masiranje oz. gnetenje je avtomatski refleks, ki izvira iz gnetenja seska, kar je mačka počela kot mladič. Tudi predenje pomeni visoko stopnjo ugodja in je zavestno dejanje. Mačka prede samo, ko to želi.
“Načeloma je to nevrološki znak, ki se prenese na glasilke. Je pa še nepojasnjeno, kako mački uspe to prenesti in kako ji uspe ta znak skontrolirati. Strokovnjaki razvijajo teorije o tem, da so to kot neki endorfini. Vemo recimo, da divja mačka, ki začne presti, s tem sporoča, da ne bo napadla, da je to neko sporočilo pomiritve.”
Če so mačke v stresu, se s predenjem tudi pomirjajo oz. potolažijo.
Mačka, ki ima na voljo notranji in zunanji prostor, ohranja svoje lovske instinkte. Zato ni čudno, če nam kdaj prinese “darilo” v obliki mrtvega plena.
“Prvo zato, da ga strašno pohvalimo in izrazimo vse možne stopnje navdušenja, pod drugo pa zato, da nam pokažejo, češ tudi ti lahko loviš. Če nam prinesejo še napol živo žival, nam jo pustijo in nam nekako dovolijo, da dokončamo ta lov.”
Če se mačka drgne ob vas, to pomeni: “Ti si moj in si malo prepovedan za vse preostale!” Z drgnjenjem namreč označujejo, pri čemer imajo pomembno vlogo brke. Te so njihov označevalni in orientacijski organ, zato je pomembno, da jih ne strižemo.
229 epizod
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
Na Cipru so našli 9 tisoč let star grob, v katerem je bila poleg človeka namerno pokopana mačka. Dolgo zgodovino udomačevanja mačk imamo, kar pa pomeni, da tudi njihovo vedenje opazujemo že dolgo. Kaj so nas naučile? Preverjamo v Torkovem kvizu!
O mačjem vedenju z doktorico veterinarske medicine Iris Selan
Mačke ugodje pokažejo na več načinov, razlaga doktorica veterinarske medicine Iris Selan. Masiranje oz. gnetenje je avtomatski refleks, ki izvira iz gnetenja seska, kar je mačka počela kot mladič. Tudi predenje pomeni visoko stopnjo ugodja in je zavestno dejanje. Mačka prede samo, ko to želi.
“Načeloma je to nevrološki znak, ki se prenese na glasilke. Je pa še nepojasnjeno, kako mački uspe to prenesti in kako ji uspe ta znak skontrolirati. Strokovnjaki razvijajo teorije o tem, da so to kot neki endorfini. Vemo recimo, da divja mačka, ki začne presti, s tem sporoča, da ne bo napadla, da je to neko sporočilo pomiritve.”
Če so mačke v stresu, se s predenjem tudi pomirjajo oz. potolažijo.
Mačka, ki ima na voljo notranji in zunanji prostor, ohranja svoje lovske instinkte. Zato ni čudno, če nam kdaj prinese “darilo” v obliki mrtvega plena.
“Prvo zato, da ga strašno pohvalimo in izrazimo vse možne stopnje navdušenja, pod drugo pa zato, da nam pokažejo, češ tudi ti lahko loviš. Če nam prinesejo še napol živo žival, nam jo pustijo in nam nekako dovolijo, da dokončamo ta lov.”
Če se mačka drgne ob vas, to pomeni: “Ti si moj in si malo prepovedan za vse preostale!” Z drgnjenjem namreč označujejo, pri čemer imajo pomembno vlogo brke. Te so njihov označevalni in orientacijski organ, zato je pomembno, da jih ne strižemo.
27. februar 1997 je bil "odklopljen dan" za slovensko televizijsko sceno - takrat smo si namreč lahko prvič ogledali oddajo Odklop. V prvi epizodi prve sezone je voditelj Borut Veselko v Idriji spoznal maga, nekakšnega čarovnika. Odklop je nato za obdobje dveh let in pol pred ekrane prikoval neverjetno raznoliko publiko. "Stare in mlade, moške in ženske, leve in desne, mestne in ruralne. Uspeh je bil v iskrenosti. Ljudje to začutijo." - oče Odklopa Tomaž Grubar, Produkcijska skupina Mangart
Pasja vprega je tema današnjega Torkovega kviza! Tema, s katero lovimo (milo) zimo za rep. Saj veste, kako ponavadi pravijo: »Ni kotička na svetu, kjer ne srečaš Slovenca.« Ampak, kdo bi si mislil, da imamo Slovenko tudi na Svalbardu! Hana Urank se tam ukvarja z vodenjem pasjih vpreg.
Egipt in Indonezija imata v načrtu zanimiv velikopotezen projekt – selitev prestolnice. Džakarto bodo preselili, ker sodi med najhitreje pogrezajoča se mesta v svetu, medtem ko so v Egiptu, novo, še neimenovano prestolnico, že začeli graditi l. 2015. Tema današnjega Torkovega kviza: selitev prestolnic.
1. februarja so Kitajci vstopili v leto 4719. Maja Kosec, asistentka z Oddelka za azijske študije Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani, razloži, da je kitajsko novo leto oz. Praznik pomladi, kakor ga tudi imenujejo, najpomembnejši praznik na Kitajskem in temu primerna je tudi dolžina priprav nanj. Več pa v Torkovem kvizu.
Vinjeto smo nazadnje nalepili v začetku lanskega leta in že takrat smo vedeli, da bo modro-zelena nalepka z letnico 2021 najverjetneje zadnja. Po dobrih 13 letih - začeli smo jih uporabljati 1. julija 2008 - se nalepke na vetrobranskem steklu poslavljajo. Prihaja elektronsko cestninjenje.
V nedeljo, 16. januarja, je bil svetovni dan snega. Tega je, vsaj po nižinah, vse manj, zato je tudi vse manj priložnosti za opazovanje snežne odeje in z njo povezanih meteoroloških pojavov. Mednje spada tudi srež. Krhki kristalčki na snežni površini, ki spominajo na drobne listke ali perje. O nastanku in značilnostih tega pojava se v tokratnem Torkovem kvizu pogovarjamo z meteorologom Blažem Šterom, članom ekipe za sneg in plazove.
Čeprav se zdi, da so zime blažje in ptice ne potrebujejo dodatne hrane, še zdaleč ni tako. Kako oz. kam jo postaviti, kako plenilcem otežiti dostop do nje in kako dolgo oz. s čim hraniti ptice? Darja Pograjc je poiskala ornitologa, ki bo odgovoril na vsa ta vprašanja. Prvi letošnji Torkov kviz o krmilnicah!
Vtkane ali prilepljene so na oblačila in modne dodatke, z njimi so posute slaščice, bleščijo se v ličilih, pisalih, razveseljujejo na voščilnicah, niti božične zvezde jim ne morejo ubežati … Pa ne samo to, krasijo celo fasade in nagajivo poplesujejo v peninah. Ja, bleščice so to! Brez njih ni decembra, niti zadnjega letošnjega Torkovega kviza!
Prejšnji teden so podrli rekorde v predelavi in dostavi pošiljk, sporočajo s Pošte Slovenije. Pa se je december komaj začel! In število pošiljk bo le še raslo. Tudi zato opozarjajo, da upoštevate priporočene roke za oddajo pošiljk – o teh več v Svetovalnem servisu po 8h, v Torkovem kvizu pa več o ozadju in številkah decembra na pošti.
"Beseda vulkan izvira iz imena Vulano, ki je vulkanski otok v Eolskem otočju v Italiji. Otok je dobil ime po Vulkanu, ki je bil v rimski mitologiji bog ognja," je povedala izr. prof. Mirijam Vrabec z Oddelka za geologijo Naravoslovnotehniške fakultete Univerze v Ljubljani, ki med drugim poučuje predmet vulkanologija. Torkov kviz o vulkanih!
16. november je dan gumbov! Ustanovila ga je National Button Society, ameriška nacionalna družba, ki »skrbi za ohranjanje in izobraževanje o vsem lepem in zgodovinskem, povezanem z gumbi«. Zato današnji Torkov kviz namenjamo gumbom in gumbarstvu doma in preverjamo, kako je gumb preživel kljub zadrgam in netom! Sogovornica: Nataša Dolejši, Dolejši modni gumbi.
Svoje francoske narave beseda kliše ne more skriti, pove doc. dr. Mateja Jemec Tomazin, Inštitut za sl. jezik Frana Ramovša ZRC SAZU. Filmska kritičarka Ana Jurc z Multimedijskega centra RTV Slovenija pa v Torkovem kvizu opredeli nekaj podžanrov grozljivke in pripadajoče klišeje.
Hladnejši jesenski dnevi se marsikje že ovijajo z mamljivim vonjem po pečenem kostanju. Marsikdo med vami bo ali je že šel ponj v gozd in občudoval mogočna drevesa kostanja, ki so zdaj lepo jesensko obarvana. Nekaj zanimivosti o pravem (ali domačem) kostanju pa nam bo v današnjem torkovem kvizu nanizal prof. dr. Nejc Jogan s katedre za botaniko in fiziologijo rastlin, oddelka za biologijo Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Pred dobrimi štirimi leti (5. septembra 2017) so gostje elitnega dogodka v Šanghaju prvič poskusili rožnato oz. rubinasto čokolado. "Recept je razvilo belgijsko-švicarsko podjetje Barry Callebaut," pove Nika Svetec, Bon Bon čokoladni atelje.
Konec leta 1961 je vrata odprla prva slovenska samopostrežna knjigarna oz. knjigarna s prostim pristopom. Pred 60 leti so se torej lahko kupci v knjigarni prvič usedli in še pred nakupom prelistali knjigo. Ta mejnik so v Sloveniji postavili v Konzorciju, danes največji knjigarni in papirnici v državi. Upokojenka Andreja Mlinar, nekdanja vodja knjigarne Konzorcij, nas je vTorkovem kvizu popeljala v čase, ko kupci še niso bili vajeni samostojnega raziskovanja knjigarne.
Prvič je tramvaj po ljubljanskih ulicah zapeljal 6. septembra 1901. Včeraj smo torej obeležili 120-letnico tega dogodka! Prvi dan obratovanja je bilo prodanih 6.400 vstopnic in tudi na t.i. »pogreb tramvaja« ob koncu njegovega delovanja v prestolnici je prišlo več tisoč ljudi. Je bil tramvaj res tako priljubljen? Preverjamo v Torkovem kvizu!
Zadnji dan meteorološkega poletja, ki sovpada tudi z zadnjim dnem poletnih počitnic. Morda se tudi za to zdi skok v september še toliko manj sončen in bolj - meglen. In prav temu vremenskemu pojavu smo namenili pozornost v tokratnem torkovem kvizu. Da razjasnimo morda kdaj megleno znanje o megli, pa zavili na Agencijo Republike Slovenije za okolje, na Urad za meteorologijo. Z Branetom Gregorčičem nismo prodajali megle, niti je ne mešali, smo se pa o njej temeljito pogovorili. Pripravila: Mojca Delač.
Lenoba – vseh grdob grdoba ali sproščanje duha in fizisa, kakor ga recimo poznajo Italijani in si ga s svojim »dolce far niente« načinom življenja privoščijo brez slabe vesti? Danes je primeren dan, da odgovorimo na to vprašanje – 10. avgust je namreč svetovni dan lenobe.
Od rojstva ideje o Slovenski planinski poti letos mineva 70 let! Njen idejni oče je bil profesor geografije Ivan Šumljak, idejo pa je dobil ob počitku na Črnem vrhu poleti leta 1951.
»Gosta lepljiva tekočina, sestavljena iz smolnih kislin in terpentinovega olja, ki se ob poškodbah izloča kot nekakšna zaščita drevesnega tkiva,« tako smolo definira Franc Perko, upokojeni mag. gozdarskih znanosti, tudi avtor številnih knjig in strokovnih člankov na tem področju. Vse o smoli pa v Torkovem kvizu!
Neveljaven email naslov