Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
»Merry Christmas« oz. »Vesel božič« je pisalo v prvem poslanem SMS-u. Neil Papworth, inženir pri britanskem mobilnem operaterju Vodafone, ga je poslal, in sicer s svojega osebnega računalnika na direktorjev mobilni telefon. Direktor tega podjetja je bil takrat ravno na službeni božični zabavi. In to je bilo pred natanko 27. leti!
V prvem SMS-u je pisalo "Vesel božič", poslan je bil 3. decembra 1992
“Mimogrede, midva jutri greva!” bi lahko krajše v SMS-u napisali: “MMG, MI2 JU3 greva!” Ste se že srečali s kratkopisom? Tako so, ko je pošiljanje SMS-ov postalo javno dostopno, domiselne okrajšave poimenovali pri nekoč edinem slovenskem mobilnem operaterju. Še nekaj primerov:
SMS sporočilo omogoča do 160 znakov (s presledki), če uporabljamo šumnike, pa se število znakov zmanjša, saj se del sporočila porabi za njihovo kodiranje. Verjetno smo jih tudi zaradi tega v začetku uporabljali manj oz. smo č, š in ž nadomestili kar s c, s in z. Marko Stabej, prof. slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, razmišlja, da to danes, ko poznamo mesečno naročnino in lahko pošiljamo neomejene količine SMS-ov, niti ni več tako zelo bistveno.
“Res je, da so sičniki in šumniki še vedno nekoliko zapostavljeni za običajni tipkovnici običajnega pametnega telefona. Nekateri ljudje so se navadili sistematično pisati brez in prav veliko nesporazumov iz tega ni, saj se je razvila neka občutljivost na to, ali se je kje treba zavarovati ali ne. Ker to, da bi želje pa zelje zamešal, je zelo malo kontekstov, kjer bi se to lahko zgodilo.”
Prvi SMS je pred 27 leti napisal in poslal Neil Papworth, inženir pri britanskem mobilnem operaterju Vodafone. Poslal ga je s svojega osebnega računalnika na mobilni telefon direktorja podjetja, ki je bil takrat ravno na službeni božični zabavi. SMS se je glasil: »Merry Christmas« oz. »Vesel božič«. Mag. Eva Domijan, direktorica digitalnih medijev pri enaA.com, kjer spremljajo in pišejo o tehnoloških trendih, razloži, da prihodnot SMS-ov ni najsvetlejša:
“Vse bolj jih nadomeščajo aplikacije na pametnih telefonih. Prednost teh aplikacij je, da ne pošiljamo samo pustih tekstovnih sporočil, ampak jih lahko obogatimo z raznimi čustvenčki, nalepkami, fotografijami v višji kakovosti in video posnetki. Pri nekaterih mobilnih opreaterjih v tujini je pa že v pripravi nov standard RCS, ki bo nadomestil standard SMS kot ga poznamo danes.”
230 epizod
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
»Merry Christmas« oz. »Vesel božič« je pisalo v prvem poslanem SMS-u. Neil Papworth, inženir pri britanskem mobilnem operaterju Vodafone, ga je poslal, in sicer s svojega osebnega računalnika na direktorjev mobilni telefon. Direktor tega podjetja je bil takrat ravno na službeni božični zabavi. In to je bilo pred natanko 27. leti!
V prvem SMS-u je pisalo "Vesel božič", poslan je bil 3. decembra 1992
“Mimogrede, midva jutri greva!” bi lahko krajše v SMS-u napisali: “MMG, MI2 JU3 greva!” Ste se že srečali s kratkopisom? Tako so, ko je pošiljanje SMS-ov postalo javno dostopno, domiselne okrajšave poimenovali pri nekoč edinem slovenskem mobilnem operaterju. Še nekaj primerov:
SMS sporočilo omogoča do 160 znakov (s presledki), če uporabljamo šumnike, pa se število znakov zmanjša, saj se del sporočila porabi za njihovo kodiranje. Verjetno smo jih tudi zaradi tega v začetku uporabljali manj oz. smo č, š in ž nadomestili kar s c, s in z. Marko Stabej, prof. slovenskega jezika na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani, razmišlja, da to danes, ko poznamo mesečno naročnino in lahko pošiljamo neomejene količine SMS-ov, niti ni več tako zelo bistveno.
“Res je, da so sičniki in šumniki še vedno nekoliko zapostavljeni za običajni tipkovnici običajnega pametnega telefona. Nekateri ljudje so se navadili sistematično pisati brez in prav veliko nesporazumov iz tega ni, saj se je razvila neka občutljivost na to, ali se je kje treba zavarovati ali ne. Ker to, da bi želje pa zelje zamešal, je zelo malo kontekstov, kjer bi se to lahko zgodilo.”
Prvi SMS je pred 27 leti napisal in poslal Neil Papworth, inženir pri britanskem mobilnem operaterju Vodafone. Poslal ga je s svojega osebnega računalnika na mobilni telefon direktorja podjetja, ki je bil takrat ravno na službeni božični zabavi. SMS se je glasil: »Merry Christmas« oz. »Vesel božič«. Mag. Eva Domijan, direktorica digitalnih medijev pri enaA.com, kjer spremljajo in pišejo o tehnoloških trendih, razloži, da prihodnot SMS-ov ni najsvetlejša:
“Vse bolj jih nadomeščajo aplikacije na pametnih telefonih. Prednost teh aplikacij je, da ne pošiljamo samo pustih tekstovnih sporočil, ampak jih lahko obogatimo z raznimi čustvenčki, nalepkami, fotografijami v višji kakovosti in video posnetki. Pri nekaterih mobilnih opreaterjih v tujini je pa že v pripravi nov standard RCS, ki bo nadomestil standard SMS kot ga poznamo danes.”
Tema današnjega Torkovega kviza je izboklina na sprednjem delu vratu, ki jo laiki pogosto napačno pripisujemo zgolj moškemu spolu. Legenda pravi, da je Adamu v raju v grlu obtičal košček prepovedanega sadeža, v opomin na to pa se z izobklino na vratu rodi vsak moški. Ni krivo jabolko, ampak ribe! In nimajo ga zgolj moški, temveč ga imamo vsi - Adamovo jabolko.
Lani je bilo pri nas zabeleženih 4123 kibernetskih incidentov, kar je za tretjino več kot leta 2021. V teh dneh, ko pri nas poteka Infosek, osrednji dogodek za informacijsko varnost v Sloveniji, v Torkovem kvizu spoznavamo delo etičnih hekerjev. So tisti, ki imajo vsa dovoljenja in pogodbo za vdor v sisteme podjetij, predvsem z namenom, da ugotovijo njegove ranljivosti še preden te odkrijejo zlonamernimi hekerji. Ali kot pravi etični heker in direktor podjetja Go-Lix Boštjan Špehonja, »ilegalne stvari počnejo na legalen način«.
V poletnih mesecih na šolah potekajo nekatere dejavnosti, ki so vezane na zaključek starega in začetek novega šolskega leta. Kdo in kdaj sestavlja urnike – to je recimo eno izmed vprašanj, na katero dobimo odgovor v Torkovem kvizu.
Zakaj rastlinsko mleko ni ustrezen prevod angleškega izraza "plant based milk"? Rastlinske napitke v osnovi pripravljajo iz surovin, ki jih lahko razvrstimo v pet osnovnih skupin: oreščki, žita, stročnice, oljnice in semena. Sogovornik prof. Tomaž Požrl iz Biotehniške fakultete pa jih je umestil tudi na na zgodovinsko časovnico.
Nekoč so nas prebujali petelini, cerkveni zvonovi in pozneje poklicni trkalci, vmes mehanske budilke, danes predvsem mobilni telefoni. V Torkovem kvizu o prebujanju in budilkah se podrobneje posvetimo tudi budilki redenta, ki ima širše družbene implikacije.
Zvok ter neka ovira, ki bo ta zvok odbila in ga vrnila nazaj. To sta dva dejavnika, ki ju potrebujemo, da se zgodi odmev oz. da ga slišimo. Je pa recimo za blag odmev dovolj tudi že zvočna zavesa, ki obstaja v prostoru – nežno brnenje hladilnika, klimatske naprave, računalnika ipd. – t. i. »beli šum«. Več o odmevu pa v današnjem Torkovem kvizu z dr. Miho Kosom, pobudnikom, ustanoviteljem, vodjo Hiše eksperimentov.
Tri planinske markacije imamo v Sloveniji, ena od treh že izginja v pozabo. Je pa Kanfelčeva markacija tudi zaščitena blagovna znamka in je bila prvič zavarovana oz. zaščitena že leta 1933. Zakaj, izveste v Torkovem kvizu o markacijah!
Interna šala? Anekdota dejanskega dogodka? Ali pa premišljen promocijski trik, ki je dobil nepričakovane razsežnosti? Skoraj 20 let že na festivalih po Sloveniji iščejo Marjana. Kdo je nesrečnik, ki je izginil oz. se izgubil? In zakaj je Marjan postal urbana legenda, ki jo poznajo tudi izven meja Slovenije?
"Elegantna, nežna struktura in dekadenten okus," tako bi morda delikatesso, ki sliši na ime kaviar, opisali kuharski chefi in chefinje. 18. julij je ponekod v Združenih državah Amerike nacionalni dan kaviarja, na Prvem bo pa to iztočnica za današnji Torkov kviz! Sogovornik: Borut Volk, direktor Faronike, edine ribogojnice pri nas, kjer pridobivajo kaviar avtohtone soške postrvi.
11. julij je svetovni dan prebivalstva - dan, na katerega je bil leta 1987 presežen mejnik 5 milijard svetovnih prebivalcev. Katera država ima največ prebivalcev, katera najmanj? Na kateri celini se rodi največ otrok, na kateri najmanj? In kje je tu vmes Slovenija? Sogovornik: Nejc Kebe, Oddelek za demografske statistike in življenjsko raven na Statističnem uradu RS.
Se strele ob udaru v vodno telo obnašajo kako drugače kot ob udaru na kopno? Je v vodi med nevihto bolj nevarno kot na kopnem? V Torkovem kvizu na ta vprašanja odgovori Goran Milev, vodja področja Scalar na Elektroinštitutu Milana VIdmarja.
Na Islandiji med 21. decembrom in 21. junijem vsak dan pridobi nekje 1 do 7 minut dnevne svetlobe. Ravno zdaj, v teh dnevih, pa Islandke in Islandci živijo s pojavom, ki ga imenujejo »midnight sun«, ko sonce zvečer zaide šele po polnoči. »Polnočno sonce« je navdih za današnji Torkov kviz! Sogovornica: vodnica pasjih vlečnih vpreg na Svalbardu Hana Urank.
Pred večernim gala koncertom Poletna noč s Patrikom Greblom, dirigentom in dolgoletnim glasbenim vodjo projekta, gledamo v zakulisje projekta Poletna noč.
Pretekli vikend smo obeležili mednarodni dan angažiranega pletenja. Kaj angažirano pletenje sploh je? Gre za prekrivanje, okraševanje oz. oblačenje urbanih elementov v pisane volnene izdelke. Za nekakšno umetnost, podobno grafitiranju. Namen pa: ozaveščanje o pomembnih temah. Več v Torkovem kvizu z Nino Arnuš, ki dela v Zavodu 3, kjer se v pletilski skupnosti Breja preja ukvarjajo tudi z angažiranim pletenjem.
Medtem ko se z znamenji lahko tudi rodimo, pa se nihče ne rodi s pegami. Pege so genetsko pogojene, pojavijo se običajno med 2. in 4. letom starosti. Prvi pogoj za pojav peg je torej gen MC1R, drugi pogoj pa izpostavljenost UV sevanju. Spec. dermatovenerologije Nina Jugovar v Torkovem kvizu pove več!
El niño je pojav, ki so ga prvič – takrat sicer zgolj kot toplo morje v času okoli božiča – opazili že perujski ribiči v 17. stoletju. "V sedanjem obsegu, se pravi tako kot ga poznamo danes, je izraz nastal konec 19. stoletja, ko se je začel uporabljati v strokovni rabi," je v Torkovem kvizu med drugim povedal meteorolog Gregor Vertačnik. Da smo pojav resnično razumeli, pa je minilo še kar nekaj časa.
Najprej so bile na kopnem, pozneje so se določene prilagodile tudi morskemu okolju. Najbolj ranljive so tik po tem, ko se izvalijo iz jajc in se odpravijo na pot do morja. Zdaj gotovo že veste, da bomo v Torkovem kvizu govorili o želvah. Sogovornica: dr. Manja Rogelja, strokovna vodja Akvarija Piran. Avtorica: Darja Pograjc.
Pomlad je ponavadi tista, ki nas s toplejšimi dnevi prepriča, da zimske čevlje počasi zamenjamo z lažjimi, bolj zračnimi supergami. »Zadnjih 20 let je to zagotovo najbolj nošen, popularen in vsestranski čevelj,« pravi Karin Košak, redna profesorica na Oddelku za tekstilstvo, grafiko in oblikovanje na Katedri za oblikovanje tekstilij in oblačil Naravoslovnotehniške fakultete. In tudi prej, vse od 70. let naprej se ta čevelj neprestano razvija in spreminja. Torkov kviz o supergah je pripravila Darja Pograjc.
9. maj je dan Evrope. Dan, na katerega Evropska unija praznuje prizadevanje za mir in enotnost v Evropi. Ta dan, to obeležje sicer sodi med simbole Evropske unije. Pa poznate vse simbole? Veste, koliko uradnih jezikov ia Evropska unija? Ali pa katero ozemlje je še poleg Združenega kraljestva izstopila iz združenja? Izveste v Torkovem kvizu! Sogovornik: Jan Štrukelj, predstavnik Evropskega parlamenta v Sloveniji. Avtorica: Darja Pograjc.
Esmeraldo so v Mehiki posneli in predvajali leta 1997. Zgolj leto pozneje smo njenih 137 delov lahko gledali tudi pri nas. Gledanost je bila izjemna, zato so jo na komercialni televiziji Pop tv leta 2000 predvajali še enkrat. Leta 2020 (med epidemijo) smo jo lahko spet gledali na Planet tv. S filmsko kritičarko Anjo Banko smo obeležili 25-letnico prvega predvajanja prve mehiške telenovele pri nas.
Neveljaven email naslov