Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Brez konzerv bi imelo človeštvo kar precej težav ... Kaj bi recimo jedli raziskovalci na svoji odpravah na južni ali severni tečaj? Kaj bi še poleg »slastne« dehidrirane hrane jedli astronavti v vesolju? No, danes konzerve strežejo celo v zato posebej namenjenih restavracijah. V Torkovem kvizu bomo pa postregli z ribjim konzervami in to kar zdaj!
Zaradi hrane iz konzerv je bilo omogočeno raziskovanje južnega in severnega tečaja, pa tudi vesolja
Prve konzerve se v Evropi pojavijo kot naslednja logična stopnja v prizadevanju ohranjanja hrane daljši čas in v večjih količinah. "Ta prizadevanja je spodbudila predvsem vojske kot institucija, ki je morala hraniti veliko število ljudi," pojasni prof. dr. Tanja Petrović, predstojnica Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU, kjer so izdali knjigo Zgodbe iz konzerve o zgodovini predelave in konzerviranja rib na severovzhodnem Jadranu.
"Predvsem družine s Hvara so bile znane kot strokovnjakinje za soljene ribe in kot take so odhajale v Italijo, na Portugalsko, kjer so znanje prenašale. Torej, do ribje konzerve ne bi prišli, če ne bi bilo že daljši čas drugih tehnik ohranjanja rib. Sol je bila en način, drugi pa maslo ali olje."
Od konca 19. do sredine 20. stoletja so na območju Jadranske obale odprli kar 59 tovarn (več kot polovico na otokih). Življenje v majhnih, praviloma konservativnih mestih se je nenadoma "začelo dogajati v ritmu proizvodnje", opiše Tanja Petrović. Pred tem so ženske na slovenski obali pogosto delale v bogatih italijanskih domovih kot gospodinje, zaslužek pa je šel njihovim očetom.
"One tega denarja tako rekoč niso videle. V tovarnah ribjih konzerv, pa čeprav je bilo to delo na prvi pogled neprivlačno, so te ženske za svoje delo dobivale denar, osebno in direktno."
Pojavilo se je priseljevanjea, kar je spreminjalo demografijo in ustvarjalo pestro dinamiko prebivalstva. Proizvodnja v Jugoslaviji je bila sicer izjemno bogata in globalna, usmerjena v izvoz. O tem pričajo ovitki z napisi v francoščini, nemščini, angleščini in italijanščini, ki so jih avtorji knjige našli v zapuščeni tovarni na Lošinju, ki je bila zaprta leta 1974.
229 epizod
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
Brez konzerv bi imelo človeštvo kar precej težav ... Kaj bi recimo jedli raziskovalci na svoji odpravah na južni ali severni tečaj? Kaj bi še poleg »slastne« dehidrirane hrane jedli astronavti v vesolju? No, danes konzerve strežejo celo v zato posebej namenjenih restavracijah. V Torkovem kvizu bomo pa postregli z ribjim konzervami in to kar zdaj!
Zaradi hrane iz konzerv je bilo omogočeno raziskovanje južnega in severnega tečaja, pa tudi vesolja
Prve konzerve se v Evropi pojavijo kot naslednja logična stopnja v prizadevanju ohranjanja hrane daljši čas in v večjih količinah. "Ta prizadevanja je spodbudila predvsem vojske kot institucija, ki je morala hraniti veliko število ljudi," pojasni prof. dr. Tanja Petrović, predstojnica Inštituta za kulturne in spominske študije ZRC SAZU, kjer so izdali knjigo Zgodbe iz konzerve o zgodovini predelave in konzerviranja rib na severovzhodnem Jadranu.
"Predvsem družine s Hvara so bile znane kot strokovnjakinje za soljene ribe in kot take so odhajale v Italijo, na Portugalsko, kjer so znanje prenašale. Torej, do ribje konzerve ne bi prišli, če ne bi bilo že daljši čas drugih tehnik ohranjanja rib. Sol je bila en način, drugi pa maslo ali olje."
Od konca 19. do sredine 20. stoletja so na območju Jadranske obale odprli kar 59 tovarn (več kot polovico na otokih). Življenje v majhnih, praviloma konservativnih mestih se je nenadoma "začelo dogajati v ritmu proizvodnje", opiše Tanja Petrović. Pred tem so ženske na slovenski obali pogosto delale v bogatih italijanskih domovih kot gospodinje, zaslužek pa je šel njihovim očetom.
"One tega denarja tako rekoč niso videle. V tovarnah ribjih konzerv, pa čeprav je bilo to delo na prvi pogled neprivlačno, so te ženske za svoje delo dobivale denar, osebno in direktno."
Pojavilo se je priseljevanjea, kar je spreminjalo demografijo in ustvarjalo pestro dinamiko prebivalstva. Proizvodnja v Jugoslaviji je bila sicer izjemno bogata in globalna, usmerjena v izvoz. O tem pričajo ovitki z napisi v francoščini, nemščini, angleščini in italijanščini, ki so jih avtorji knjige našli v zapuščeni tovarni na Lošinju, ki je bila zaprta leta 1974.
Bil je pastirček iz revne kajžarske družine. Pri 12 letih je postal ljubljanski gimnazijec, ki je sošolcem prodajal hroščke, ki jih je nalovil na Rožniku. Med duhovniškim službovanjem v Trnovem se je spoprijateljil z Jožetom Plečnikom. Od rojstva Frana Saleškega Finžgarja – pisatelja, urednika, publicista, založnika in ustanovnega člana Slovenske akademije znanosti in umetnosti – danes, 9. februarja, mineva 150 let. Zato Torkov kviz posvečamo prav njemu!
Torkov kviz nas tokrat pelje na Havaje, še prej pa na Portugalsko. Ni slabo za te t. i. »ostani-doma-čase«. Danes obeležujemo Svetovni dan ukulele in to je iztočnica, ki jo na Prvem izkoriščamo za to, da pobliže spoznamo to brenkalo. Torkov kviz o ukuleli!
V Torkovem kvizu ob Dnevu Avstralije (26. januarja) spoznavamo kulturno raznolikost in bogastvo narave tega kontinenta!
Na današnji dan (19. januarja) leta 2006 so Cerkniško jezero vpisali med mokrišča mednarodnega pomena. Največje jezero pri nas je tako postalo »ramsarsko mokrišče«. Kaj to pravzaprav pomeni, razložimo v Torkovem kvizu!
Radio Študent (89,3) je neodvisni, nepridobitni in nekomercialni radio v javnem interesu. Način delovanja in program Radia Študent združuje značilnosti javnega servisa in skupnostnega radia. "Hočemo taki tudi ostati in to je nekaterim ljudem, recimo našim ustanoviteljem, včasih težko dopovedati. To, kaj sploh pomeni neprodobiten. Kaj šele nepridobiten medij," pove Matjaž Zorec, odgovorni urednik Radia Študent. RŠ je sicer nastal kot direktna posledica vseevropskih študentskih gibanj leta 68, z oddajanjem so začeli 9. maja 69 iz kleti Doma št. 8 v študentskem naselju v Rožni dolini. Ko so začeli, so imeli 3 ure živega programa, danes jih imajo 17.
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
Osnovni elementi šminke so olja, voski in pigmenti. Ana Lazovski, vodja londonskega laboratorija v Burlington Arcade in glavna color maestra, kreira šminke z unikatnimi odtenki. Dela v edinem tovrstnem servisu na svetu, kjer delajo šminke iz osnovnih barv in ne prej namešanih odtenkov. Pri svojem delu uporablja le deset pigmentov, ki so že vnaprej vmešani v bazo (olje in voske). O izdelavi unikatnih šmink in zgodovini tega ličila več v Torkovem kvizu!
Danes mineva 188 let od rojstva francoskega inženirja in konstruktorja, ki ga verjetno najbolj poznamo zaradi »pariške železne dame«, ki tudi uradno nosi njegovo ime. Eifflov stolp – ena najbolj ikoničnih zgradb na svetu – je lani praznoval 130 let. Tudi o njem, predvsem pa o Alexandru Gustavu Eifflu danes v Torkovem kvizu!
8. december je danes in naslednje leto – točno na današnji dan – bo minilo 90 let od rojstva Staneta Ureka, ki predstavlja pojem radijskega športnega reporterstva. Legendarni radijec je bil eden pomembnejših, če ne celo najpomembnejši zagovornik množičnega udejstvovanja v športu pri nas in to je njegova zgodba. Torkov kviz!
1. december je dan, ko si lahko pripnete rdečo pentljo, simbol boja proti AIDS-u. Ta pentlja je gotovo ena izmed bolj, če ne celo kar najbolj prepoznavna »pentlja ozaveščanja«. Po vsem svetu jo poznajo kot simbol podpore tistim, ki živijo z virusom. Kakšne pentlje še poznamo? In katera je bila v resnici prva? To danes preverjamo v Torkovem kvizu!
17. november je danes, sicer tudi Dan baklave. Na Prvem bomo zato tej slaščici, ki ima več kot 800 let dolgo tradicijo, posvetili Torkov kviz. Zato se kar pripravite – v naslendjih 10 minutah valjamo testo, meljemo pistacije in hrustamo zlato pečene baklave.
Sestanki prek aplikacij so postali vsakdan tistih, ki so kakorkoli vezani na delo v pisarni. Če imate izkušnjo tovrstnega sestankovanja, ste verjetno že ugotovili, da ima pluse in minuse. Med minusi je gotovo pomanjkanje neverbalne komunikacije. Torkov kviz torej o kimanju, sključenih ramenih, križanju nog in dotikanju!
Preden tekma za mesto 46. predsednika Združenih držav Amerike dobi svoj epilog, ponujamo zgoščen pregled zgodovine ameriških predsedovanj. Torkov kviz o ameriških predsednikih s prof. Bogomilom Ferfilo, politologom, ekonomistom in sociologom.
Založba kakovostnih programov oz. ZKP RTV SLO, nekoč Založba kaset in plošč, praznuje 50 let obstoja! V Torkovem kvizu smo zato obujali spomine na zlate čase založniške dejavnosti, na slovo strojev za razmnoževanje kaset in izvedeli, katera kaseta je bila pri naši založbi izdana prva.
Naramnice naj bi prvič izdelali že v 18. stoletju, pove svetovalka za kulturo oblačenja Lea Pisani. Ampak tiste so bile seveda precej drugačne od naramnic, ki jih poznamo danes: "To so bili trakovi, ki so bili nekako privezani za hlače, tako da so hlače ostale v pasu." Naramnice danes moški najpogosteje nosijo s slovesnejšimi oblačili.
Pred 266 leti so na naših tleh izvedli popis prebivalstva, ki ga je zaradi uvedbe naborniškega postopka ukazala cesarica Marija Terezija. Popisovali so spol, starost in stan. Popis je cesarica naročila s posebnim patentom leto prej, torej na današnji dan l. 1753. Torkov kviz zato danes o popisih!
"Pred francosko revolucijo se je plesalo ozko, zatirano, zadržano – predvsem gospoda je plesala tako," pripoveduje Irina Stankovič, dipl. plesna učiteljica, mag. pomoči z umetnostjo in predavateljica zgodovine plesa na Akademiji za ples, Alma Mater Europea. Potem se pojavi valček, prvi korak k sprostitvi čustev v plesu. Ples, ki to še bolj poosebi, odpre plesni gib in človeka vrne k prvinski ekstatičnosti gibanja, pa je gotovo kankan.
"Ali jajce sadje ali sodi med zelenjavo?", "Ali imajo v Kanadi ptice?" in "Ko sem bil otrok, me je ugriznila želva. Ali lahko še vedno pijem pomarančni sok?" To je nekaj vprašanj, ki jih najdete na svetovnem spletu, če v angleškem jeziku iščete geslo "neumna vprašanja". Dan neumnih vprašanj sicer obeležujejo v Indiji, Veliki Britaniji in Združenih državah Amerike, idejo za obeležitev pa je prispevala skupina učiteljev, ki je želela s tem spodbuditi učence, da v učilnicah sprašujejo brez sramu. Mirt Komel, filozof, pisatelj in predstojnik Katedre za kulturologinjo na Fakulteti za družbene vede, o svojih izkušnjah s pedagoškim procesom in o tem, ali obstajajo neumna vprašanja.
Listi so črpalke, ki lahko na dan pri velikem drevesu pretočijo tudi 200 litrov vode. S Torkovim kvizom, v katerem povemo vse o izgubi klorofila, jesenskem barvanju listja in zgradbi iglic, obeležujemo jesensko enakonočje!
Neveljaven email naslov
