Predlogi
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Ni najdenih zadetkov.
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Rezultati iskanja
Danes mineva 188 let od rojstva francoskega inženirja in konstruktorja, ki ga verjetno najbolj poznamo zaradi »pariške železne dame«, ki tudi uradno nosi njegovo ime. Eifflov stolp – ena najbolj ikoničnih zgradb na svetu – je lani praznoval 130 let. Tudi o njem, predvsem pa o Alexandru Gustavu Eifflu danes v Torkovem kvizu!
Mineva 188 let od rojstva francoskega inženirja in konstruktorja Alexandra Gustava Eiffla
"Njegov originalni priimek je bil pravzaprav Bonichausen. So mu samo rekli Eiffel in je ta primek prevzel šele, ko je bil star že skoraj 50 let. In sicer zaradi tega, ker je njegov rod prihajal iz ene pokrajine ob francosko-nemško-belgijski meji, ki se ji tudi reče Eifel," o Alexandru Gustavu Eifflu pripoveduje doc. dr. Lara Slivnik s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, ki se ukvarja z zgodovino konstrukcij.
"Družina je izhajala iz Nemčije. Sicer se je pa rodil pri Dijonu, v pokrajini, ki se ji po slovensko reče Zlato pobočje, v Burgundiji. Mama je bila trgovka s premogom, oče je bil najprej Napoleonov vojak, potem se je pa tudi on ukvarjal s trgovanjem premoga. Njegovi sorodniki so imeli kemično tovarno."
Eifflova zapuščina je danes raztresena po več kot 20 državah. Začel je z železniškim mostom v Bordeauxu, delal je viadukte za železnice po Franciji in v Egiptu. Mostove je gradil v Indokini, v Čilu, Peruju in Mehiki pa tudi naši bližnji soseščini (Sarajevu, Zrenjaninu). V Budimpešti je po njegovih načrtih nastala ena od glavnih železniških postaj. Pripravil je tudi notranjo konstrukcijo za Kip svobode.
"Je tukaj malo pozneje vskočil v samo konstruiranje Kipa svobode. Sama oblika je bila že narejena, potem je pa niso znali dobro podpreti in je Eiffel naredil to podporno konstrukcijo."
Njegova najznamenitejša stvaritev ostaja "pariška železna dama" – stolp, ki je po eni strani izkaz industrijske moči države, po drugi pa simbol romantike. Brez njega si Pariza in Francije danes ne moremo več predstavljati.
"Eifflov stolp je narejen iz materiala, ki še ni jeklo, ni pa tudi več kovano železo. Temu materialu se po slovensko reče prečiščeno železo. Ima še boljše lastnosti od kovanega železa, se pravi ima večjo natezno trdnost, ga lahko bolj raztegnemo in ne poči, jeklo pa lahko še bolj raztegujemo."
229 epizod
Zakaj se torku reče torek? Zakaj obstaja roza torek, črni torek, pustni torek in super torek? Na najbolj produktiven dan v tednu se gremo na Prvem ob 6.45 kviz. Torkov kviz.
Danes mineva 188 let od rojstva francoskega inženirja in konstruktorja, ki ga verjetno najbolj poznamo zaradi »pariške železne dame«, ki tudi uradno nosi njegovo ime. Eifflov stolp – ena najbolj ikoničnih zgradb na svetu – je lani praznoval 130 let. Tudi o njem, predvsem pa o Alexandru Gustavu Eifflu danes v Torkovem kvizu!
Mineva 188 let od rojstva francoskega inženirja in konstruktorja Alexandra Gustava Eiffla
"Njegov originalni priimek je bil pravzaprav Bonichausen. So mu samo rekli Eiffel in je ta primek prevzel šele, ko je bil star že skoraj 50 let. In sicer zaradi tega, ker je njegov rod prihajal iz ene pokrajine ob francosko-nemško-belgijski meji, ki se ji tudi reče Eifel," o Alexandru Gustavu Eifflu pripoveduje doc. dr. Lara Slivnik s Fakultete za arhitekturo Univerze v Ljubljani, ki se ukvarja z zgodovino konstrukcij.
"Družina je izhajala iz Nemčije. Sicer se je pa rodil pri Dijonu, v pokrajini, ki se ji po slovensko reče Zlato pobočje, v Burgundiji. Mama je bila trgovka s premogom, oče je bil najprej Napoleonov vojak, potem se je pa tudi on ukvarjal s trgovanjem premoga. Njegovi sorodniki so imeli kemično tovarno."
Eifflova zapuščina je danes raztresena po več kot 20 državah. Začel je z železniškim mostom v Bordeauxu, delal je viadukte za železnice po Franciji in v Egiptu. Mostove je gradil v Indokini, v Čilu, Peruju in Mehiki pa tudi naši bližnji soseščini (Sarajevu, Zrenjaninu). V Budimpešti je po njegovih načrtih nastala ena od glavnih železniških postaj. Pripravil je tudi notranjo konstrukcijo za Kip svobode.
"Je tukaj malo pozneje vskočil v samo konstruiranje Kipa svobode. Sama oblika je bila že narejena, potem je pa niso znali dobro podpreti in je Eiffel naredil to podporno konstrukcijo."
Njegova najznamenitejša stvaritev ostaja "pariška železna dama" – stolp, ki je po eni strani izkaz industrijske moči države, po drugi pa simbol romantike. Brez njega si Pariza in Francije danes ne moremo več predstavljati.
"Eifflov stolp je narejen iz materiala, ki še ni jeklo, ni pa tudi več kovano železo. Temu materialu se po slovensko reče prečiščeno železo. Ima še boljše lastnosti od kovanega železa, se pravi ima večjo natezno trdnost, ga lahko bolj raztegnemo in ne poči, jeklo pa lahko še bolj raztegujemo."
Na današnji dan pred 10 leti se je začela odvijati naravna katastrofa, ki je dobršen del Sloveije v sledečih dneh ukleščila v leden oklep. Do 2. februarja je zaradi okvar daljnovodov brez preskrbe z električno energijo ostalo več kot 15 odstotkov prebivalcev Slovenije. Žledolom je razkril ranljivost našega vsakdana. V Torkovem kvizu zato s. prof. dr. Mihaelom Sekavčnikom, dekanom Fakultete za strjništvo Univerze v Ljubljani razmišljamo, kako hitro bi se družba oz. njeni podsistemi sesuli, če bi prišlo do dolgotrajne prekinitve oskrbe z elektriko.
Američani so ljubitelji pit! Kako bi si pač drugače razložili to, da imajo kar dva nacionalna dneva namenjena tej sladici: 1. december in današnji 23. januar. To je makro iztočnica za današnjo oddajo, mikro iztočnica bo pa rastlina, ki je zelo, zelo primerna za pite. Torkov kviz o rabarbari!
Ko se sprehajamo po muzejih - doma ali v tujini - ponavadi ne razmišljamo o tem, koliko truda, časa in znanja je bilo vloženega v obstanek razstavljenih enot. Delo konservatorjev in restavratorjev je javnosti načeloma skrito, bo pa v današnjem Torkovem kvizu postavljeno v ospredje. Sogovornica: Katarina Toman Kracina, vodja konservatorske službe v Mestnem muzeju Ljubljana.
Včeraj smo obeležili mednarodni dan tipkanja, zato Torkov kviz posvečamo slepemu 10-prstnemu tipkanju. Koliko časa ta spretnost prihrani tistemu/tisti, ki jo obvlada, in ali je to znanje danes še cenjeno? Darja Pograjc je poklicala Matejo Šmid z Ljudske univerze Kranj, kjer med drugim izvajajo tečaje slepega 10-prstnega tipkanja.
2. januar je mednarodni dan introvertiranih. Zakaj? Da bi se naučili oz. ozavestili, da si baterije nekateri polnijo s samoto - samoto, ne osamljenostjo - medtem ko druge napolni druženje, klepet, spoznavanje ljudi. Torkov kviz Darja Pograjc s pomočjo prof. dr. Andreje Avsec z Oddelka za psihologijo Filozofske fakultete Univerze v Ljubljani namenja introvertiranim.
Radio jih nima, televizija jih je pa pred dvema desetletjema imela več kot jih ima danes. No, odvisno od tega, seveda, katere televizijske programe gledate ... A krajšanje in rezanje odjavnih špic filmov je na komercialnih televizijah ustaljena praksa zadnjih dveh desetletij. Torkov kviz s filmsko kritičarko Anjo Banko zato namenjamo odjavnim špicam!
Včerajšnji 11. december je bil mednarodni dan gora, letošnja tema je: obnavljanje gorskih ekosistemov. Pred sedmo se zato danes na Prvem z Rokom Erženom, starejšim alpinističnim pripravnikom, turnim smučarjem ter športnim in alpinističnim plezalcem pa tudi ljubiteljskim fotografom, povzpnemo na 2.864 metrov nadmorske višine!
Sladki piškoti, ki dišijo po cimetu in so priljubljeni po vsem svetu. Medenjaki imajo bogato zgodovino, a klub temu njihov izvor ni popolnoma jasen. Najprej so jih izdelovali kot obredne slaščice, prodajali pa so jih tudi kot zdravilo! Torkov kviz o medenjakih s sogovornico Andrejo Perčič, učiteljico slaščičarstva na BIC Ljubljana, Živilski in naravovarstveni šoli.
28. november je dan Rdečega planeta. Na ta dan leta 1964 je bilo iztreljeno prvo vesoljsko plovilo, ki je doseglo Mars. Naslednje leto bomo torej obeležili 60 let od tega dogodka. Torkov kviz o Rdečem planetu!
Jutri, 22. novembra, bo minilo 60 let od atentata na Johna F. Kennedyja, 35. ameriškega predsednika. Zanimanje za ta dogodek se v resnici ni nikoli čisto zares poleglo - v uradno različico se je dvomilo takrat in se dvomi še danes. Tega prelomnega dogodka in njegovih posledic se spomnimo v današnjem Torkovem kvizu.
Hlad nas bo zanimal danes v Torkovem kvizu. Raziskali bomo namreč, kako so se razvijale tehnike hlajenja skozi tisočletja. Na kratko: od ledenic do pametnega hladilnika. Sogovornik: prof. dr. Rajko Vidrih z Oddelka za živilstvo ljubljanske Biotehniške fakultete.
Kristalni mikrofon 2023 se bo odvil drevi, zato na Prvem Torkov kviz posvečamo radijskemu govoru. Kaj je tisto kar dela dobrega govorca - je to talent, tehnika govora ali morda njegov značaj, ki lahko v določenih žanrih precej izstopa, medtem ko mora v drugih povsem ponikniti. Sogovornik: radijski sodelavec in napovedovalec Ambrož Kvartič, tudi scenarist in povezovalec letošnje prireditve.
Pred in ob 1. novembru so naša pokopališča gotovo najbolj obiskana. Je pa kamnosek verjetno tisti, ki se poleg cerkvenega osebja, zaradi službenih dolžnosti, največkrat znajde na pokopališču. Obisk terena je namreč nujen del njegove službe. Predstavnika tega poklica Leva Vodnika iz Kamnoseštva Lev Vodnik danes slišimo v Torkovem kvizu, v katerem spoznamo znanje, potrebno za izdelavo nagrobnikov in klesanje nanje.
Pri vsakem dobrem šansonu je ključna prepletenost besede in glasbe ter domišljena, prepričljiva interpretacija. Pomembno je torej besedilo, ki je dostikrat zahtevnejše kot pri siceršnji popularni glasbi, pomembna je glasba, ki mora odslikavati pomen besedila in seveda je ključna tudi interpretacija, da na odru vse skupaj izpade čim bolj prepričljivo. Tako razmišlja glasbena urednica in urednica festivala Slovenskega šansona 2023 Teja Klobčar. Kako bogata pa je zgodovina šansona?
Hlad in mraz napovedujeta začetek glavne turistične sezone v termah. Danes v Torkovem kvizu sicer ne bomo govorili o turističnem vidiku termalnih in mineralnih voda, ampak o njihovem nastanku in raziskovanju. Torej o tem, kako globoko pronicajo pa tudi kje oz. zakaj prav tam pridejo na plano. Sogovornica: doc. dr. Nina Rman z Geološkega zavoda Slovenije.
Leto 2023 je mednarodno leto prosa. Na pobudo Indije in Nigerije - s podporo Agencije Združenih narodov za hrano in kmetijstvo - ga je razglasila generalna skupščina Združenih narodov. "Najstarejše udomačeno žito na svetu" in "kamela rastlinskega sveta". To je proso. Več o tem žitu pa v Torkovem kvizu s prof. dr. Darjo Kocjan Ačko z Biotehniške fakultete Univerze v Ljubljani.
Včeraj se je začel 14. Ljubljanski teden mode, ki bo trajal do petka. Letos so spet v ospredju pletenine, ohranja oz. še močneje pa se vrača trajnost. Torkov kviz posvečamo največji modni prireditvi v Slovenji. V njeno zakulisje nas popelje izvršna producentka Melinda Rebrek.
Vsak, ki se je kdaj kopal, potapljal ali kako drugače obiskal naše morje, pozna to veliko školjko. Prav zaradi tega se morda na prvi pogled veliki leščur laikom ne zdi nič posebnega. V Torkovem kvizu popravljamo to zmoto in se z dr. Ano Fortič, raziskovalko na Morski biološki postaji Piran Nacionalnega inštituta za biologijo, potapljamo v morje informacij o tem neverjetnem organizmu.
Kolesarski župan Ljubljane in radijski sodelavec Matej Praprotnik je v Torkovem kvizu ob Evropskem tednu mobilnosti spregovoril o ciljih, ki jim sledi in jih promovira v imenu mednarodne nevlade organizacije BYCS (s sedežem v Amsterdamu), ki mu je podelila ta naziv: "Vizija organizacije je, da bi do leta 2030 polovico vseh poti opravili s kolesom. Sicer pa ta organizacija povezuje okoli 150 kolesarskih županov, ki si prizadevamo za boljše pogoje za kolesarje."
Tema današnjega Torkovega kviza je izboklina na sprednjem delu vratu, ki jo laiki pogosto napačno pripisujemo zgolj moškemu spolu. Legenda pravi, da je Adamu v raju v grlu obtičal košček prepovedanega sadeža, v opomin na to pa se z izobklino na vratu rodi vsak moški. Ni krivo jabolko, ampak ribe! In nimajo ga zgolj moški, temveč ga imamo vsi - Adamovo jabolko.
Neveljaven email naslov